Gregorjevo 2017

Na predvečer sv. Gregorja, 11. marca se množično zberemo pri Bognarjevem mostu v Pristavi pri Mengšu, da spustimo luč po vodi. Pred tem organizatorji pripravimo dostope do vode in očistimo bregove hudournika Pšate svinjarije, ki jo čez zimo odloži voda. Spuščanja luči se udeležijo cele družine, pogosto tudi stari starši. Ladjice so izdelane iz okolju prijaznih gradiv. Kdor prinese ladjo iz neustreznih materialov, ga prijazno opozorimo, naj je ne spusti po vodi. Nekateri otroci se ne morejo ločiti od svojega lepega izdelka in imajo barčice na vrvici. Kdor pa svojo ladjo z lučjo spusti, je, kot pravijo, deležen posebno dobrega občutka, ki se ne da popisati. Avtorje najlepše izdelane barčice iz naravi prijaznih, razpadljivih materijalov nagradimo. Letos je pokal »Gregorček« dobila Jera Šmajc. Nagrajeni so bili še Marko Rot in Ajda Klobčič ter Kobi Štiftar.

V Mengšu je nekdaj spuščal luč po vodi tesarski mojster Anton Kosec. Ob koncu delovnega dne je v svoji delavnici izdelal leseno barčico, nanjo zavoskal svečo in jo odložil v Pšato. Njegova domačija stoji še danes in je v neposredni bližini Bognarjevega mosta.

Nekdaj so obrtniki pri svojem delu začeli uporabljati luč po prazniku sv. Mihaela, 29. septembra. Dan se je namreč že toliko skrajšal, da so si morali pri delu svetiti z umetno lučjo. Na predvečer sv. Gregorja, 11. marca, pa se je dan že toliko podaljšal, da pri delu niso več potrebovali luči in so jo simbolno spustili po vodi. Zanimivo je, da je na ta dva datuma dan dolg 11 ur 44 minut, oziroma 11 ur in 47 minut.

Človek je deloval znotraj naravnega ritma dneva, letnih časov in življenske dobe. Upošteval je imperativ narave. Vključen je bil v ritem jutra, dopoldneva, poldneva, popoldneva, večera in noči. Vpet je bi v spremembo letnih časov: pomlad, poletje jesen in zima in v obdobja svojega življenja: otroštvo, mladost, zrela doba in starost. Vsaka življenska doba je imela svoje naloge povezane z naravnim ritmom.

Menim, da smo se izključili iz naravnega ritma življenj, ker nas z najrazličnejšimi sproduciranimi normativi kot stvari spravljajo in ukaluplajo v red. Velika razlika je namreč med ritmom in redom.

Naslednji dan gremo in počistimo bregove Pšate, če je morda kakšna ladja »nasedla«.

Namen negovanja tega običaja je opozarjati ljudi na pomembnost sožitja z naravnim ritmom življenja, kar nas vse, ki se dogodka udeležujemo, vedno znova razveseljuje.

Organizatorja spuščanja luči po vodi sta Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš in Mestni muzej Mengeš.

Mengeš, 11. marec 2017

Zapisal: Janez Škrlep, Mestni muzej Mengeš

Comments are closed.