Znamenita zmaga nad Turki v bitki pri Sisku 22. Junija 1593 je razlog za vsakoletno romanje na ta dan, na praznik svetega Ahaca, na Šmarno goro. Letos smo romanje prestavili na soboto 21. junija, ker smo v nedeljo v Mengšu slovesno obhajali praznik svetega Rešnjega telesa .

Kot vsako leto smo se zbrali v mengeški cerkvi, kjer smo se priporočili Bogu za srečno pot, na katero nas je z molitvijo pospremil upokojeni duhovnik Štefan Babič. Že po tradiciji se nam v Mengšu pridruži šmarnogorski mežnar Franci Špenko. Po zložni hoji mimo nekdanje opekarne, čez Dobeno mimo rašiškega stolpa smo se spustili v Povodje in se nato povzpeli na Goro. Letos smo šli bolj po zložni poti, saj je bila naša stezica zaradi po žledu upustošene gmajne neprehodna. Na gori so se nam pridružili župnik Janez Avsenik, mengeški pritrkovalci in romarji, ki so prišli z Dobena ali po številnih drugih poteh, ki vodijo iz Mengša,Tacna, Šmartnega ali Zavrha. Najmlajši je pripešačil Pavel, star komaj tri leta.

Pri slovesni maši, h kateri nas je povabilo mogočno pritrkavanje, ki ga je vodil gospod Franc Blejc s Stanetom Šimencem in Ano Pišek, ta velikega pa so gonili Marjan Vrhovnik, Franc Flerin ter Tone in Peter Kosec. Zbralo se nas je okrog pedeset. Bilo je prisrčno slovesno. Ob koncu maše sem povabil vse navzoče, da naj imenitna zmaga nad Turki pred dobrimi petsto leti opogumi vse, da premagamo tudi janičarje, ki nam zdaj v naših časih groze z zapravljanjem in uničenjem vsega, kar nam je sveto – naš narod in domovino. Posebej smo bili veseli naših romarjev, ki so prišli iz Trzina, Šmarce, Utika, Topol in Dobena.

Josip Novak je v svoji knjigi Šmarna gora, ki je izšla leta 1928 in bila natisnjena v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani zapisal, da so na praznik svetega Ahaca romali na Šmarno goro romarji iz Mengeške fare. Iz te velike fare je nastalo veliko fara, zato bi bilo prav, da se nam pridružite prihodnje leto v ponedeljek 22. junija romarji iz vseh krajev nekdanje mengeške fare.

Romanje na pobudo Mestnega muzeja Mengeš organizira Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš in Župnija Mengeš.

Mengeš, 23. 6. 2014

Zapisal Janez Škrlep

Izdali smo novo razglednico, Dimčevo znamenje na mengeškem polju.

Razstavo si bo mogoče ogledati do srede, 16. julija 2014, vsak dan med 17. in 19. uro. Ob nedeljah in praznikih bo razstava zaprta.

MENGEŠKI GASILCI S CISTERNAMI NA KRESOVALCE

Sinoči, 23. junija 2014, so okoli 22. ure na kresovanje v Mengšu vdrla tri gasilska vozila Gasilske zveze Občine Mengeš. Vozilo loškega prostovoljnega gasilskega društva je pripeljalo z južne strani in se ustavilo kakih 30 metrov pred kresovalci. S severne strani sta pripeljali dve vozili mengeškega prostovoljnega gasilskega društva, pri tem je prvo vozilo pospešilo in zapeljalo v sredo med ljudi in pri tem oplazilo enega od umikajočih se otrok, ki jo je k sreči odnesel brez poškodb, drugi, otroci s starši in starejši, pa so morali odskočiti. Prisotne je zajela panika, otroci so se tresli in jokali. Po izjavah verjetno poveljujočega in voznika cisterne Tomaža Žargija so nameravali kres pogasiti. Komaj smo z odločno intervencijo uspeli njihov namen preprečiti.

V Mengšu so od nekdaj kresovali. Po drugi svetovni vojni so kresovanje na kresno noč zatrli. Ponovno kresujemo od leta 1990. V tem času so nam gasilci že enkrat pogasili še nedogorel ogenj, drugič pa so prišli, prevzeli vlogo organizatorja in zakurili kres, ki ga niso ne organizirali in ne pripravili. Njihovo letošnje nasilno in skrajno zavrženo posredovanje smo razumeli kot organizirano fizično grožnjo, kot zastraševanje, prezir dediščine naših prednikov, napad na civilno družbo in tudi našo slovensko identiteto, pri tem pa so omadeževali podobo organizacije, ki naj deluje v javnem interesu.

Naj navedemo tudi to:

Kresovanje smo ustrezno prijavili predhodno na Občini Mengeš in dobili ustrezno soglasje,
kres že vrsto let kurimo na preglednem travniku nad nogometnim igriščem,
udeleženci kresovanja so na ravnem preglednem in splošno varnem prostoru,
kresovanje ima starodaven namen, hkrati pa je posvečen Dnevu slovenske državnosti,
javnost o kresovanju obveščamo s plakati in vabili.

Za Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš in Mestni muzej Mengeš, Janez Škrlep