Obnova znamenja pri Bognarjevem mostu
Sodelovali smo pri obnovi znamenja pri Bognarjevem mostu v Pristavi.
Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš in Mestni muzej Mengeš
Štefan Jež, Radost narave
Vljudno Vas in Vaše prijatelje vabimo na odprtje prodajne razstave slik Štefana Ježa, ki bo v petek, 2. junija 2017 ob 19.30 v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu.
Razstavo si bo mogoče ogledati do srede, 14. junija 2017 vsak dan med 17. in 19. uro. Ob nedeljah in praznikih bo razstava zaprta.
Štefan Jež – slikar krajine
Dolga in zanimiva pot nas vodi do odslikavanja krajin-pejsažov, vedut z izrazito barvnim odslikavanjem slikarja Štefana Ježa, širši javnosti poznanega kot glasbenika, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih sodeloval kot bobnar v legendarnih glasbenih skupinah kot so Buldožer ter kot studijski glasbenik deloval po vsej nekdanji Jugoslaviji.
Rojen 12. januarja 1954 je svojo mladost preživljal v Mengšu, kjer je že v osnovni šoli pokazal kot deček skromen talent risanja pri akademskem slikarju Mariju Petriču. Njegovo umetniško žilico in željo po kreativnem slikanju pa sta v njegovi zreli dobi vzpodbujala akademski slikar Vinko Železnikar in njegov dolgoletni dragi prijatelj akademski slikar Dušan Lipovec.
Štefan Jež je slikar neurbanih krajin, njegov odnos do krajine je realističen in globoko povezan z idealističnim navdihom. Kot umetnik – slikar sledi svojemu notranjemu imaginarnemu jazu odslikave videno – ustvarjeno. V svojih realističnih krajinah ter spontani likovni govorici nas v danem trenutku spominja na delo Casparja Davida Friedricha z motiviko nežne osamljenosti, s poudarki močne impresije barv pa na velikega mojstra Claude Moneta.
Prikaz ustvarjenih slik so odraz umetnika – slikarja, ki se čustveno izraža neposredno in preprosto. Njegova osebna izpoved ob spontani harmoniji intenzivnih žlahtnih barvnih tonov v prehodu refleksije zasanjanosti odsvitkov v zapisih čustvenih in duhovnih variacij gledalca popelje v slikarjev svet ljubezni do pokrajine z vsemi svojimi naravnimi in kulturnimi lepotami. Likovno življenje slikarja se odvija med rodnim Mengšem, Kamnikom in slikovitimi predeli obmorskih pokrajin. Izhodišče njegovih likovnih sanjarjenj je vedno narava, harmonični in slikoviti predeli domače pokrajine v akrilni in pastelni tehniki, kjer je njegova likovna govorica vizualizacija vidnega, v premišljenih komplementarnih barvitih niansah in dialogu svetlih sijočih poudarkov v sintezi podoživljanja ekspresivnih potez narave. So likovna dela, ki v svoji krajinski motiviki izžarevajo avtorjevo ustvarjalno energijo ter nas navdihujejo v podoživeti slikarski interpretaciji ter spontani pripovedi.
Slik ne občudujemo zato ker bi bile lepe, temveč zato, ker so notranje povezane s sporočilom in razpoloženjem (Danto). V svojih predavanjih o estetiki je Hegel brez premišljanja trdil, da je lepota v umetnosti višjega reda od tistega v naravi. Lepota je povezana z notranjim konceptom dela v umetnikovem duhu in se uprizori v delu samem.
Preučevanje popolnosti, koherence ter enotnosti oblike in vsebine izvirajo iz slikarjevega trenutnega intuitivnega dojetja ter se prepušča gledalčevemu občutenju njegovih umetniških stvaritev.
Smiljana Mayer
12. festival otroške poezije, Mengeš 2017
12. festival otroške poezije bo v Mengšu v petek, 26. maja 2017 ob 17. uri pri razvalinah grajske kapele sv. Lovrenca na Gobavici nad Mengšem.
Vsebinska obrazložitev projekta: 29. maj je rojstni dan slovenskega pisatelja, klasika Janeza Trdine, ki je že v mladosti skrbno prisluhnil bogatemu izročilu slovenskega človeka, ki je v bogati poeziji legend, bajk, povesti in pesmi ohranjal skozi stoletja samobitnost našega naroda. Trdina je skozi celo življenje to silno bogastvo raziskoval in globoko prevzet zapisoval in nadgrajeval.
Drug tak vzor je tudi Mengšan, duhovnik Ivan Vesel Vesnin, pisatelj, dramatik, pesnik in prevajalec. Kot ravnatelj postojnske osnovne šole je objavil strokovni članek o pomenu poezije v osnovni šoli. »V poeziji prevladujeta čustvo in domišljija in ravno to dvoje je v otroku najmočnejše. Če ni čustev, ne koristi dosti umska izobrazba in če se v človeškem srcu ne vzbudi občutek za lepo in sveto, ne rodi dosti sadu izobrazba mislečega človeka« zapiše v tej razpravi Ivan Vesel Vesnin.
Sledi svetlobe 2016 ob tednu ljubiteljske kulture
Razstavljajo: Jože Rot, Meta Skok, Andrej Škrlep, Katarina Marin Hribar, Luka Škrlep, Mihael Furjan, Fulvio Grisoni, Filip Škrlep, Luka Markež, Vili Hribar, Marjeta Korenjak, Jaka Korenjak, Peter Škrlep, Tamino Petelinšek.
You must be logged in to post a comment.