V jugozahodnem delu križišča cest, ki vodita iz Loke proti Trzinu in od glavne ceste Mengeš–Trzin proti gradu Jablje, stoji Kraljeva ali Malnova kapelica (Malnova zato, ker je bil nekdaj pri Kralju mlin).

Ni nam znano, kdaj so na tem mestu prvič postavili znamenje in kakšen je bil njegov namen. Gotovo pa je tu stala kapelica že v 18. stoletju, saj je vrisana v staro vojaško specialko: Josephinische Landesaufnahme 1763–1787. Zgrajena je bila iz skal, skoraj kvadratnega tlorisa, vendar manjša od današnje in pokrita s skrilavci, kar smo ugotovili ob začasni prestavitvi zdajšnje kapelice. Tedanji kapelici so rekli, kakor je zapisano v trzinski župnijski kroniki, Vovkovo znamenje.

Sedanjo, docela na novo pozidano kapelico so dali postaviti Kraljevi po prvi svetovni vojni. Zgradil jo je njihov sorodnik, stavbenik Matevž Hočevar iz Loke, in se s svojim znakom na zunanji steni apside tudi podpisal.

Kapelica je zaprtega tipa, pravokotnega tlorisa in s polkrožno apsido polmera 68 cm, široka je 225 cm, dolga 195 cm in visoka 645 cm. Štirje slopi so povezani s križno obokano kupolo, opasano z močno razčlenjenim zunanjim betonskim vencem. Vhodna sprednja stran je zaprta z zastekljeno leseno steno z vrati in polkrožno nadsvetlobo s prav tako polkrožnim oknom. Na sprednji strani je značilen trikotni zatrep. Ostrešje je leseno, streha pa pločevinasta in piramidalne oblike z nekoliko usločenimi stranicami. V sprednjo stranico je z žlotama elegantno vdelana strehica, ki pokriva zatrep, zadnja zahodna stran z apsido pa je zaključena s polstožčasto strehico. Vrh strehe je ozka in visoka štiristrana piramida, ki prehaja v simetrično dvojnozvončasto kroglo z visokim križem, ki ima deteljaste zaključke in žarke.

Severna in južna stran med slopi je pozidana. Nad nizkim 35 cm podstavkom je 105 cm visok parapet in nad njim bogata poslikava. Proti severu je upodobljen mengeški župnijski zavetnik sv. nadangel Mihael po izvrstni predlogi italijanskega slikarja Guida Renija, na južni strani pa je po nam neznanem avtorju naslikan sv. Florjan, ki gasi trzinsko cerkev. Zgornje slavoločne partije so poslikane s klasičnim ornamentom. Zunanjščino je leta 1924 poslikal Franc Mrčun iz Bišč (1881–1937) (Stane Stražar, Mengeš in Trzin skozi čas, 1993; Župnijska kronika). Od slik se je deloma ohranila v svežo malto vtisnjena risba. Zadnji, ki je popravljal poslikavo, je bil Andrej Perne iz Trzina.

Notranjost kapelice je leta 1935 razkošno poslikal Stane Čad iz Domžal. Na levi strani je upodobil sv. Ano z Marijo in na desni sv. Jožefa z Detetom Jezusom. Obe sliki sta nad parapetom v narisanem okvirju in signirani. Na levi je s čopičem napisano Čad Stane, na desni sliki v desnem spodnjem kotu pa Čad Stane 27. 6. 1935 Domžale. V času, ko je slikal notranjost kapelice je Stane Čad prebival pr’ Jakov Met. Med drugo svetovno vojno je bil ubit kot talec v Dragi. Slavoločni steni nad slikama sta okrašeni s temno rjavimi stiliziranimi rastlinskimi ornamenti na svetlejši podlagi.

Zadnja slopa sta pobarvana rjavo z rjavkastimi marmoriranimi polnili. Strop je sinjemoder. Apsida je okrašena kakor tron z naslikano težko baržunasto nagubano draperijo, ki polkrožni prostor navidez deli v tri dele, pri čemer je osrednji del namenjen Marijinemu kipu. Tudi polkupolasti zaključek apside je slikar razdelil na tri polja in jih okrasil s stiliziranimi cvetlicami. Na slavoloku je upodobljen Marijin simbol — goreče čisto srce, prebodeno z mečem bridkosti. Kip Marije, milosti polne, izdelan iz umetnega kamna, je delo Franca Ksaverja Tončiča (1865–1915), kiparja iz Kamnika. Franc Mušič Pavov mi je povedal, da je Marijin kip iz trzinske cerkve v veliki procesiji pripeljal njegov stari oče Janez Mušič s parom konj, ki so bili prav za to priložnost opremljeni z novo konjsko opremo, ki jo pri Pavu še vedno hranijo.

Ob božiču domačini postavijo v kapelici jaslice. Ljudje tu pogosto prižgejo sveče, da počastijo Marijo in se ji zahvalijo za vse dobro, ki so ga deležni, ali se priporočijo v različnih stiskah in potrebah..

Tudi Kraljeva kapelica je doživela povojno nestrpnost. Dne 22. decembra 1949 so jo na jabeljskem gradu stanujoči častniki oskrunili — vlomili so vanjo in razbili oba angela. Podrli so tudi Jafačenkov križ in poškodovali Metin križ. Franc Mušič Blažev in domači so jim preprečili nadaljnje pustošenje kapelice in umaknili Marijin kip do leta 1950, ko so častniki dokončno zapustili grad.

Kapelica je bila na splošno slabega videza. Na višini 350 cm je bila nagnjena za 21 cm in spredaj 20 cm zasuta. Omet sprednjih slopov je odpadel, razpadal je tudi že opečni zid. Poslikava ni bila več vidna, delno je bila ohranjena le risba na zunanji strani. Marmorirani deli slopov so odpadli in poslikava je bila zaradi vlage precej načeta. Železna vez je bila dotrajana. Ostrešje in pocinkana pločevina sta bila močno načeta in preperela. Sprednja zastekljena lesena stena je bila deformirana in vrata so se slabo zapirala. Betonski tlak v notranjosti je bil nalomljen in dvignjen. Ometi so bili prepereli in močno vlažni, posebno podstavek za oltar. Lesena oltarna miza je popolnoma strohnela. Električna napeljava je bila izvedena prek konzolnega droga in dotrajana. Priključka na električno omrežje ni bilo.

1. Izdelava ustreznega projekta obnove in fotodokumentacije.

2. Demontaža vhodne stene, notranje opreme, odstranitev betonskega tlaka, odstranitev polnozidanega oltarnega podstavka in zazidanega prostora spodnjega dela apside. Postopno podkopavanje objekta, opaženje, armiranje in betoniranje betonskih nosilcev in spodnjega venca pod zidovi.

3. Dvig in prestavitev celotnega objekta.

4. Izdelava novega temelja, izolacija in ponovna namestitev na točno, prej označeno staro mesto. Kapelico smo dvignili za 20 cm in poravnali.

5. Odstranili smo vse preperele stare omete in tudi zidake. Opravili smo hidroizolacijo, pozidali nov podstavek za oltarno mizo, izvedli notranjo električno napeljavo s podzemnim priključkom na  javno razsvetljavo, namestili novo železno vez ter v notranjosti in zunaj nanesli nove sušilne omete podjetja Cemo Puconci.

6. Opravljena so bila kamnoseška dela: oltarna miza, polkrožna plošča v apsidi, novo tlakovanje in prag.

7. Popravili smo ostrešje, namestili novo bakreno kritino, po starem smo izdelali novo kroglo in križ na strehi ter odkapno poličko v zatrepu.

8. Namestili smo novo vhodno steno z vrati z nadsvetlobo in stranskima svetlobama.

9. Izdelali in zamenjali smo spodnje vmesne profilirane vence.

10. Obnovljen, impregniran in na novo poslikan je bil Marijin kip. Izdelali smo novo zvezdno krono.

11. Izdelan je bil posnetek stare poslikave in nanesena podlaga za novo. Na podlagi stare fotografije je bil izdelan načrt poslikave zgornjih slavoločnih partij

12. Tlakovanje bordure okoli kapelice in pred njo.

13. Maša Bersan Mašuk je po predlogah na novo poslikala zunanjost kapelice in restavrirala poškodbe notranjih poslikav.

14. Opravljena so bila slikopleskarska dela po navodilih ZVNKD OE Kranj.

15. Izdelan je bil načrt zunanje ureditve okolice.

16. Strojno je bil zravnan kup zemlje cca 60 m3.

17. Izdelava manjkajoče bordure Grajske ceste (tonalitne kocke).

18. Kultiviranje in ročna priprava tal za polaganje travne ruše in za setev trave.

19. Zasaditev žive meje.

Lastnica kapelice: Minka Bevk

Pobuda za obnovo: Turistično društvo Trzin v letu 2006

Naročnici in sofinacerki: Občina Mengeš, župan Franc Jerič, Občina Trzin, župan Tone Peršak

Predstavnika pogodbenih strank: Mitja Dolinšek za Občino Mengeš, Andrej Gril za Občino Trzin

Organizator obnove in inženirska dela: Mestni muzej Mengeš, direktor Janez Škrlep

Nadzor: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, mag. Maja Avguštin

Zahvaljujem se vsem sodelujočim mojstrom, posebno pa podjetju Žnidar, Kleparstvu Vrhovnik, Marjanu Gabrilu, podjetju Bognar, podjetju Primer, Kulturnemu društvu Franca Jelovška Mengeš, Andreju Grilu in Mitju Dolinšku, Ključavničarstvu Peter Škrlep, Janezu Škrlepu, Alešu Pančurju, Alešu Škrlepu, Feliksu Burgarju, trzinskemu župniku Boštjanu Gučku, mengeškemu župniku Janezu Avseniku in vsem sosedom, ki so kakor koli sodelovali pri obnovi. Zahvaljujem se svetnikom in županoma obeh občin, ki so podprli projekt obnove. Posebno pa sem hvaležen Minki Bevk Malnovi in njeni družini ter soseski za gostoljubje.

Mengeš, 20. 5. 2010, Mestni muzej Mengeš, Janez Škrlep, direktor