Darko Slavec
Moje slikarstvo je prežeto s kozmološko tematiko, izpovednostjo in estetiko, izraženo v ciklih ‘Kruh, svet in kozmos’, ‘Človek in vesolje’, ‘Sanje velike kopalke’, ‘Sonca’ ter v fotografskih ciklih ‘Lepa Vida’, ‘Predori’ in ‘Asimetrična simetrija Bohinjskega jezera’. Prvotno naturalistično grajene slike so bile vedno povezane z materializiranim (gravitacijskim) načinom mišljenja, delovanja, koncipiranja, ustvarjanja, odslikujoč v kozmični prostor lansirane in z minljivostjo usodno prežete tri stvari – kruh, prt in mizna plošča. Kruh s svojo posvečeno organsko materijo, kozmični prt kot spreminjajoča se barvna ali zlato srebrna (civilizacijska) folija, skupaj z zgeometrizirano mizno — megalitsko ploščo iz plemenitega kamna, predstavljajo v tovrstnih slikah dramatično osvetljeno in osenčeno materijo sredi ‘črnega’ prostora, prežeto z osamljenostjo, trpkostjo ter medsebojno povezanostjo teh simbolov, s katerimi se srečujemo v življenju sleherni dan.
Kruh s svojo krhko strukturo, prt s svojo gibljivostjo in prilagodljivostjo, zgeometrizirana mizna plošča s svojo surovo trdnostjo, neuničljivostjo, predstavljajo simbolno troedinost, vpeto v trojni plastično prostorski učinek predstavljenih teles v kozmičnem prostoru.
Miza, prt in kruh so primarni simboli našega civilizacijskega obstajanja, ki ga določajo pravokotne plošče vseh vrst, sredi katerih živimo, tkanine, ki nas spremljajo od rojstva do smrti sleherni dan, kot kruh na naših s prtom pogrnjenih mizah. Civilizacijska navlaka tehnoloških rekvizitov, vesoljec kot razčlovečeni človek ali skrivnostno vesoljsko bitje, ki se pojavi v neprizanesljivem kozmosu, transparentna prisotnost Ingresove velike kopalke, ki prinaša s seboj zgodovinsko klasicistično izročilo in uresničenje neuresničljivih sanj preteklih stoletij, vnašajo v te podobe zgodovinsko izkušnjo in stanje sodobne civilizacije.
V ciklusu akvarelov in akrilnih slik poimenovanem ‘Sonca’ pa gre za drugačen način razmišljanja in ustvarjanja. V teh likovnih delih je pomembna živa, barvita svetloba in vzorci teh nebesnih teles (zvezd), ki se ustvarjajo na njihovi površini. S svetlejšimi, temnejšimi in celičnimi turbulencami (granulami), svetlobnimi prameni in protuberancami ustvarjajo ta sonca oddajanje svetlobe in sevanje v okoliški kozmični prostor. Zaradi osrediščenosti in delovanja iz centra navzven so te slike drugačne od klasičnih, kjer se zaradi prostorsko iluzivnega delovanja in temnih površin vse odvija iz periferije slike navznoter. Sončni disk se poskuša v mojih slikah spremeniti v živo stalno spreminjajoče in optično bogato sevno delovanje, temelječe na svetlostnih, barvnih, teksturalnih, vzorčnih, kontrastnih, velikostnih, psihološko in asociativno poimenskih učinkovanjih. Vsako sonce tako dobi svojo specifično oznako in pomen. Ti krogelni sistemi in oblike življenja, iz katerih nastajajo nove in nove komplicirane celote, vzorci, inteligence ter duhovni prostori in potenciali, imajo namen čaščenja narave, življenja in svetlobe. Vsebujejo zametke novega življenja ter preobrazbeni in preroditveni pomen, ker se na to krogelno konstitucijo zvezd — sonc odzivajo vsi ostali naravni sistemi ( npr. semena) s podobnim načinom delovanja, rasti in izžarevanja iz centralne nične točke navzven. Njihov življenjski razvoj je barvno in velikostno značilen, saj so mlada sonca modra, srednjih let bela in rumena (naše sonce), starejših let pa rdeča ter napihnjena.
Podobe iz cikla ‘Sonca’ naj bi bile bogate v preprostosti, energetsko pozitivne, skrivnostne in oltarne. Podobe torej, v katetrih je prisotno načelo darovanja, kot znak božanskosti in večnosti in ne sprejemanja kot znaka človeškosti in minljivosti.
Darko Slavec
Darko Slavec, akademski slikar, mag. slikarstva in mag. grafike, se je rodil 10. junija 1951 v Postojni. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1975 pri prof. Jelisavi Čopič. Po diplomi se je vpisal na slikarsko specialko, kjer je diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici leta 1977. Istega leta se je vpisal še na grafično specialko, kjer je diplomiral leta 1980 pri prof. Bogdanu Borčiču. Do sedaj je pripravil 113 samostojnih razstav ter sodeloval na 137 skupinskih razstavah doma in v tujini. Zaposlen je kot redni profesor na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Poučuje 21 različnih predmetov s področja likovne umetnosti, oblikovanja in fotografije. Je soustanovitelj Visoke strokovne šole za risanje in slikanje v Ljubljani in profesor na tej šoli od njene ustanovitve 1990 do danes. Do sedaj je vodil številne seminarje in predavanja s področja oblikovanja z računalnikom, oblikovanja spletnih strani, likovne analize otroške risbe in slike ter umetniških del, digitalne in analogne fotografije, za pedagoške delavce ter likovne in fotografske ustvarjalce. Pripravil in vodil je tudi večje število likovnih tečajev za različne ciljne skupine. Med letoma 1997 in 2003 je bil mentor na likovni šoli Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. Do sedaj je izdal dve knjigi s področja oblikovanja in fotografije ter napisal več recenzij za knjižne izdaje in spremne tekste v katalogih različnih likovnih ustvarjalcev ob njihovih predstavitvah v javnem prostoru.
Živi in dela v Ljubljani, atelje Resljeva 18.
23 Photos
Posvečeno p. Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu Mednarodnem letu astronomije 40. obletnici pristanka na Luni
Mengšan Ferdinand Avguštin Haller pl. Hallerstein (*1703, Ljubljana – +1774, Peking) Jezuit, misijonar na Kitajskem, provincial in vizitator japonske jezuitske province, predsednik astronomsko-matematičnega kolegija v Pekingu, kartograf, kronist, diplomat, mandarin tretje stopnje.
Njegova pisma so objavljali in komentirali v Londonu, Parizu, Berlinu, Leipcigu in na Dunaju. Izdelal je zemljevide delov kitajskega cesarstva. Objavil je dotlej najnatančnejšo oceno števila Kitajcev. Opazoval je severni sij, komete, mrke, gibanja planetov in satelitov.
Odprtje razstave je bilo v petek, 27. novembra 2009, ob 19. uri v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu.
Razstavo si je bilo mogoče ogledati do petka 11. decembra 2009 vsak dan med 17. in 19. uro.