Mežnarjeva kapelica Marije Brezmadežne v Pristavi

V trikotniku med Ropretovo cesto in nekdanjo cesto, zdaj potjo, iz Pristave na Dobeno stoji pod mogočnim kostanjem Mežnarjeva kapelica. Na vojaškem zemljevidu Slovenije, izdelanem med letoma 1763 in 1787, ni vrisana, pač pa kot Viščeva na karti iz leta 1825.

Današnja kapelica je bila, kakor je razvidno iz letnice na leseni pušici, zgrajena leta 1873. Po izročilu, ki ga je v kroniki Mengeš in Trzin skozi čas (Mengeš, Trzin 1993) zapisal Stane Stražar, jo je dala postaviti soseska na pobudo Lovrenca Kušarja iz Pristave. Zelo dobro jo je pozidal Peter Gregorc — Dane.

Masivni podzidek (»cokel«) kapelice je bil zgrajen iz mengeškega temnega kamna. Pozidava je iz opeke velikega formata, omet pa samo iz fine malte. Pročelje je bilo bogato okrašeno. Profilirani venec, vmesni venec, bordure in okvirji poslikav so bili izdelani iz fine apnene malte. Na vsakem vogalu sta nad vmesnim vencem po dve pravokotni reliefni ploščici. Na sredini sprednjega in zadnjega zatrepa sta dve reliefni rozeti. Kapelica je odprtega tipa.

Marijin kip iz umetnega kamna (cement portland), nekoliko utesnjen v globoki polkrožni niši, je delo kamniškega kiparja Matija Ozbiča (1828–1888). Visok je 175 cm in ni podpisan. Zadnja stena in obe stranski so bile okorno poslikane v suhi tehniki. Avtor teh poslikav ni znan. Na zadnji steni je bil prizor križanja z Marijo in apostolom Janezom, na severozahodni zunanji steni je bil upodobljen nadangel Rafael, na jugovzhodni strani pa je poslikava popolnoma uničena. Več let so bile slike prebeljene, ob zadnjem beljenju pa jih je Peter Špenko razkril. Glede na mnenje strokovne službe ZVKD OE Kranj so bile zaradi slabe kakovosti in slabe ohranjenosti fotodokumentirane in nato odstranjene. Ob elektrifikaciji Pristave je bila tudi kapelica priključena na električno omrežje, vendar je bila v času komunizma odklopljena.

Kljub vzdrževanju in rednemu krašenju je bila kapelica vse bolj ogrožena. Tako kakor za vse pristavske hiše ob Ropretovi cesti se ob stalnem nasipanju ceste in asfaltiranju začnejo tudi zanjo slabi časi — skupaj s temi hišami je bila več kakor pol metra zasuta. Zaradi neprimernega tovornega prometa je bila v zadnjih letih večkrat poškodovana, a vedno nekako popravljena. Ob številnih popravilih se je komaj še slutila njena nekdanja eleganca. Reliefi okrasnih ploščic in rozet so bili poškodovani in tolikokrat prebeljeni, da okraski skoraj niso bili več vidni. Vlaga in pozimi sol so dodobra načeli omete in poslikave.

Mestni muzej Mengeš je kapelico postopno začel obnavljati 22. septembra 2006. Pridobil je potrebna soglasja, opravljene so bile raziskave opleskov, ZVKD OE Kranj pa je predpisal kulturnovarstvene pogoje obnove. Marjan Gabrilo, mengeški slikar, je saniral, pobarval in pozlatil Marijin kip, Trojanškovi so nam dovolili odmik žive meje, ki je bila tesno do kapelici, podjetje Bognar je obnovilo ostrešje in zamenjalo kritino, postavljen je bil njihov gradbeni oder. V sodelovanju s strokovnjaki podjetja Kemo Puconci smo izvedli hidroizolacijo.

S kapelice so bili odstranjeni vsi akrilni premazi. Po umiku trhlih ometov in dozidav so se pokazali ostanki prvotnih profilov vencev, bordur in okvirjev. Teh je kar sedem različnih! Na podlagi mavčnih posnetkov ohranjenih delov profilov in drugega okrasja so bile narejene šablone, s katerimi smo obnovili in dopolnili ohranjene dele v prvotno obliko. Skoraj uničeni rozeti sta bili rekonstruirani in na novo odliti. V notranjosti kapelice smo masivni kamniti podstavek kipa pomaknili naprej in ga namestili tako, da tvori odkapni zob. Z zatrepa zadnje strani je bil odstranjen drog za elektriko in namesto tega izveden zemeljski električni priključek. Na sprednjo stran v sredini polkroglasto obokanega stropa smo namestili svetilko, podobno nekdanji.

Omet z nekdanjo poslikavo je bil odstranjen in nanesen drug kot podlaga za nove slike. V suhi tehniki je križanje na zadnji zunanji steni, nadangela Rafaela na severozahodni in sv. Jožefa z Jezuščkom na jugovzhodni strani, kjer ni bilo mogoče ugotoviti prvotne poslikave, na predlog tesarskega mojstra Petra Kosca in po motivih renesančnih slik upodobila slikarka, Rusinja Maša Bersan Mašuk (2008).

Kapelico je skladno z navodili ZVKD OE Kranj z več kakor trideset let starim apnenim beležem v predpisanih barvnih niansah na novo popleskal Janez Škrlep iz Zadružniške ulice. Obnovljena je bila tudi stara stružena hrastova ograjica.

Večji del nasutja ob kapelici smo, kolikor je bilo mogoče, odstranili, saj je bil prvotni nivo travne ruše še 15 cm niže. Območje smo zamejili z granitnimi kockami, položili travno rušo, severovzhodni vogal kapelice pa zaščitili s starim odbojnim kamnom. Vhod na Jakaševo dvorišče in del stare ceste proti Dobenu smo okopali in posuli z belim peskom.

Kadar Pristavci hočejo počastiti Marijo, ali so v kaki stiski, ali iz hvaležnosti, še danes pred kapelico radi prižgejo svečo. Nekdaj, ko so se tod z Rašice ali Dobena vili pogrebni sprevodi, so se pred kapelico ustavili pogrebci s krsto. Tu jih je pričakal duhovnik in skupaj so zmolili za pokoj duše. Po drugi svetovni vojni so se pri tej kapelici opravljale tudi šmarnice za sosesko. Morda se bo zdaj, ko je obnovljena, obudila katera od starih pobožnosti ali pa nastala kaka nova.

V imenu Mestnega muzeja Mengeš se zahvaljujem glavnim donatorjem: Občini Mengeš, tesarskemu mojstru Petru Koscu in Kulturnemu društvu Franca Jelovška Mengeš. Hvala Miru Petaču in pokojnemu Francu Skoku — Hrastarjevemu, Mežnarjevim, INCE Mengeš in tistim, ki ste kakor koli prispevali k tej obnovi. Posebno se zahvaljujem Jakaševim za gostoljubnost, Marku Skoku za prijaznost in pomoč ter vsem, ki ste naše delo spremljali z naklonjenostjo.

Mengeš, Mali šmaren 2009
Mestni muzej Mengeš, Janez Škrlep