Slovenija v presežnikih
Slovenci smo sicer vajeni različnih knjig o Sloveniji, vendar je Tomo Jeseničnik, profesionalni fotograf, poznavalec in ljubitelj lepot naše države, poskrbel za prijetno presenečenje. Njegova knjiga prikazuje sto in en slovenski presežnik, to je vse tiste bisere narave in dela človeških rok, ki si lastijo prilastek najdaljši, najstarejši, najkrajši, najgloblji itd. Na prvem mestu tako najdemo najvišje stoječe delo človeških rok, to je znameniti Aljažev stolp, potem pa sledijo najstarejši rov (Antonijev rov v Idriji), največja razstava cvetja (Arboretum Volčji Potok), najhladnejši kraj (Babno Polje), najbolj obiskana božja pot (Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah) in drugi vse do sto prvega presežnika. Avtor odkrito priznava, da se upodobitve nekaterih preprosto ni lotil, zaradi tehničnih ali birokratskih ovir, spet nekaj drugih pa je preprosto izpustil, ker se mu niso pustili dovolj dobro “ujeti” v fotografski objektiv. S tem je tudi razodel glavni moto svoje knjige, ki sicer prinaša tudi besedilo, vendar so fotografije izrazito v ospredju. Vsak presežnik je vedno upodobljen na treh slikah. Da bi vse upodobil resnično kakovostno, se je moral avtor k nekaterim vračati, pa ne le enkrat. Druge je prav zato rajši izpustil, kot pa da bi znižal kriterije. Za takšno odločitev mu lahko le čestitamo. Nevključenih presežnikov je namreč v Sloveniji zagotovo vsaj še za knjigo ali dve, sicer pa za vse itak nikoli ne bomo vedeli.
Jeseničnikovo delo je prvo te vrste, povsem izvirno in edinstveno, hkrati pa tudi neponovljivo. Knjiga na 223 straneh je sicer tudi neke vrste turistični vodnik, ki ne bi smel manjkati na knjižni polici vsakega načrtovalca izletov po Sloveniji, zaradi velikega formata in razkošne opreme s trdimi platnicami pa jo lahko jemljemo predvsem kot čudovito in hkrati zelo reprezentančno darilo — za vsakogar.
Jurij Senegačnik
Tomo Jeseničnik
1964 – se na Valentinovo rodi v Črni na Koroškem
1971 – po končanem drugem razredu osnovne šole si med počitnicami z nabiranjem in prodajo borovnic s takratnimi 34 jugoslovanskimi dinarji kupi svoj prvi fotoaparat
1972 -vpiše se v šolski fotokrožek
1982 – 1983 — po končani gimnaziji eno leto svojega življenja preživi v Jugoslovanski ljudski armadi
1984 – v severni steni Raduhe opravi svoj prvi plezalni vzpon
1986 – s Kamniškega vrha prvič poleti z jadralnim padalom
1988 – švicarska revija Gleitschirm objavi njegove prve fotografije – reportažo o prvenstvenih poletih z najvišjih turških vulkanov
1990 – v južni steni Nanga Parbata mu prvič v življenju zmrzne in odpove fotoaparat, po povratku v domovino zbere še zadnje prihranke in si kupi svojega prvega Nikona
1996 – pusti službo v podjetju za razvoj podeželja, pripravi prvo samostojno fotografsko razstavo, pridobi status svobodnega fotografa in se s fotografijo prične ukvarjati poklicno
2000 – svoje analogne fotoaparate pospravi v omaro in popolnoma presedla na digitalno tehnologijo
2000 – 2007 -svoje fotografije objavi v več kot 70 domačih in tujih revijah ter časopisih. Razstavlja na preko 70 samostojnih in skupinskih razstavah v 16 državah sveta. Sodeluje z nekaterimi največjimi slovenskimi oglaševalskimi agencijami, založbami, časopisnimi hišami in oblikovalskimi studiji. Je avtor ali soavtor več fotomonografij, knjig in raznih turističnih publikacij v Sloveniji in tujini. Njegovo delo obsega več področij fotografije od klasične pokrajinske, still life fotografije, naravoslovne fotografije, kreativne studijske fotografije, do portretov in reportaž.
2008 – dočaka izid svoje prve samostojne fotografske monografije, Slovenija v presežnikih. Še vedno ne jé in ne mara borovnic.
Odprtje fotografske razstave Toma Jeseničnika: Slovenija v presežnikih je bilo v petek 8. maja 2009 ob 20. uri v Galeriji klet na Slovenski cesti 30 v Mengšu.
Razstava bo na ogled do 15. maja 2009, vsak dan med 17. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih pa bo zaprta.