Osrednji motiv kiparskega oblikovanja Štefke Košir – Petrić je bil sprva človeška figura. Umetnica je z vrsto realističnih portretov in celopostavnih človeških figur potrdila svoje kiparsko znanje. Ko je med svoje postopke pritegnila še načelo stilizacije in redukcije, se je realistična upodobitev konkretne osebe začela spreminjati v simbolni lik. Vendar s tem iskanje vsebinsko poglobljene kiparske motivike še ni bilo zaključeno. Človeški lik ji je namreč uspelo postopoma in povsem logično preliti v slikovito, vsebinsko izpovedno rastlinsko motiviko. Kljub novemu upodobitvenemu repertoarju so nežni, pretanjeno oblikovani rastlinski cvetovi, popki in plodovi še simbolizirali človeka, pri nekaterih izmed rastlinskih form pa je bilo mogoče zaslediti nekaj antropomorfnih potez. Lahko bi dejali, da je kiparka ustvarila zanimivo vsebinsko in izpovedno sožitje med človeškim likom in rastlinskim detajlom, v katerem je čutiti življenjski utrip narave. V likovnem razmišljanju Štefke Košir – Petrić so se med seboj povezale figuralne, naravne in simbolne oblike, s čimer opozarja na tesne in čvrste, harmonične vezi, ki veljajo v našem svetu.

Tudi “Neveste”, ki jih je javnosti najprej predstavila v kiparski interpretaciji, tokrat pa se srečamo z njimi v ciklusu pastelov, delno izvirajočih iz podobnega razumevanja kiparske forme in uporabe smiselno stiliziranih oblik. Likovnica se pravzaprav ni povsem odrekla dosedanji rastlinski motiviki, pač pa je svoj oblikovni in izpovedni svet prepričljivo prelila v novo likovno temo. Nekatere figure nevest je na primer predstavila podobno kakor rastline, ki se vijejo kvišku k svetlobi. Tudi oblačila, v katera so odete neveste, malce spominjajo na listje, ki prekriva in objema osrčje rastline.

Za slikarsko upodobitev nevest je Štefka Košir – Petrić izbrala pastelno tehniko, saj omogoča prikazovanje njihovih nežnih postav, odetih v pajčolan, tančice in žametna oblačila, ki so podobna metuljevim krilom. Pogosto je posegla po kombinaciji slikarskega in risarskega upodabljanja. Slednjega lahko zasledimo v nekaterih arabeskno igrivih likovnih poudarkih in drugih očarljivih posebnostih, ki so dekorativno vtkane v nanose barvnega pigmenta. Z usklajevanjem barvnih in linearnih učinkov je doseženo sozvočje med raznovrstnimi likovnimi prvinami.

V kiparskem in slikarskem ciklusu Nevest ne naletimo na gostobesedno narativnost. Na delu je senzibilno oblikovaje simbolnih postav ljubkih in krhkih deklet. Vendar bi kar težko prezrli zgovorne detajle, ki dodatno opozarjajo na idejno podstat ciklusa. Nekatere neveste imajo na primer v rokah poročne šopke, ena dojenčka, nekatere matere spremljajo otroci … Štefka Košir – Petrić je tako želela opozoriti na eno bistvenih poslanstev vsakega živega bitja: smisel obstoja, življenja in bivanja je, da ustvari novo življenje. Zgovorna je tudi čustvena nota kiparskih in slikarskih upodobitev nevest. Prikazane so v značilnih slokih, vitkih oblikah, vendar ne samo kot mlada dekleta na pragu zrele dobe, temveč tudi kot žene in matere, ki jih čakajo trpke življenjske preizkušnje.

Štefka Košir – Petrič je prepričljiva pripovedovalka, ki zna v svoja dela preliti lastno filozofijo življenja. Bistveno loči od nebistvenega in prizadeva si doseči sozvočje med estetskim in izpovednim nabojem svojih del, posvečenih iskanju človeške identitete.

Mag. Damir Globočnik

Štefka Košir – Petrić se je rodila leta 1926 v Domžalah. Po končani gimnaziji se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1954 diplomirala na oddelku za kiparstvo pri prof. Zdenku Kalinu. Kot likovni pedagog je službovala v Sisku in Domžalah ter je članica ZDSLU. Svoja kiparska dela, malo plastiko v terakoti in bronu, je predstavila na enajstih samostojnih in šestnajstih skupinskih razstavah. Živi in dela v Domžalah.

Odprtje razstave slik je bilo v petek, 4. vinotoka 2002, ob 19.45 v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu.

Razstava je bila na ogled do 13. vinotoka 2002, in to vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa tudi od 9. do 11. ure.

Razstavo sta omogočili: Občina Mengeš in Župnija Mengeš.