Obraz je popolna šifra stvarstva

Krištof Zupet je slikar Človeka. Njegovo čutno in čustveno zanimanje za osebo je iskreno, prav nasprotno današnjemu dirjajočemu svetu, v katerem je pozornost človeku prepogosto površinska in zlagana. Krištof Zupet portretiranca začuti v njegovih globinah, skozi dejanje upodabljanja zunanje podobe vstopa v dušo – Krištofova lastna duša v nam nevidnem in nedostopnem svetu komunicira z dušo portretiranega – in jo po vrnitvi na platno s slikarskim mojstrstvom oriše nam, opazovalcem, ki nam moč sporočila jemlje dih in hromi dar govora.

Krištof Zupet se je ves zapisal obstoju človeka skozi Mrakov pronicljivi eksistencializem, skozi lastne eksistencialne preizkušnje, najgloblje pa skozi pristno globoko vero. Vera ga ohranja človeka – skoznjo razume človeka in njegov obraz kot bistvo stvarstva in smisel obstoja; vera daje odgovore njegovim večnim ontološkim vprašanjem. Z duhovno aktivnim slikarstvom nam ne dovoli zaspati, nasprotno, s svojim delom nas vodi k zavesti in ozaveščenosti.

Pri portretiranju Krištof Zupet ne odslikava gole predstave o materialnem svetu, ampak v smelih potezah in barvah naslika dostojanstvo človeka skozi obraz, ki je popolna šifra stvarstva. Ivan Mrak je o njegovi umetnosti zapisal: “Oči so božanska iskra, iz katere se potem usuje luč na ves obraz. Spekter barv se rojeva na novo prav iz te vedno vnovič prižgane luči.” Vendar se luč ne usuje le na portretiranega, ampak predvsem na in v portretista, ki skozi svoje oči to luč zaznava in jo sprejme, da se razplamti v njegovih očeh, saj skozi Sebe dojema Drugega in le tako ga lahko nezmotljivo oriše večnosti.

Umetnost je izraz, likovna govorica in Zupet pri svojem delu posveti največjo pozornost ustom, čeprav že oči toliko povedo. Verjame Obraz je popolna šifra stvarstva v sporočilo, ki ga prinašajo usta, njih morfologija pripoveduje zgodbo življenja upodobljenega, usta že s svojo obliko orišejo značaj osebe in skoznja vsakdo izraža svoje misli – od prvega otroškega čebljanja do izčiščenih misli duševno zrelega človeka.

Popolnost bivanja razume v Križanem, “v najvzvišenejšem in najbolj čistem človeških sinov” (Camus), ki je v svojem trpljenju resnična uteha in opora sleherniku, o preprostosti popolnosti pa simbolno zapoje skozi portrete toplih in krhkih cvetlic, teh polnovrednih bitij, ki mu šepetajo o najpomembnejšem – biti popolnoma iskren, preprost in resničen. Krištof Zupet tako kakor njegov zavetnik nosi ves svet na ramenih ter svoje breme, križ in duhovno bogastvo nosi vzravnano na poti iskanja smisla.

Ana Škrlep

Krištof Zupet je bil rojen 30. decembra 1939 v Ljubljani. Slikarstvo je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Poleg krajših študijskih izletov na Dunaj, v Pariz, v Firence, v Rim se je izpopolnjeval ob svojem prijatelju in vodniku dramatiku Ivanu Mraku, katerega žena Karla Bulovec-Mrak je ves čas nepremakljiv vzor in vodilo umetnika. Svoja dela razstavlja po različnih mestih Slovenije in inozemstvu, posebej zvesto pa že od leta 1960 v domačem Horjulu vsako leto ob Prešernovem prazniku.

Odprtje slikarske razstave je bilo v četrtek, 12. julija 2007, ob 18.30 v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu.

Razstava je bila na ogled do 26. julija 2007 in to vsak dan med 18. in 20. uro, ob nedeljah in praznikih pa je bila zaprta.

Organizatorja: Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš in Mestni muzej Mengeš

Razstavo sta omogočili Župnija Mengeš in Občina Mengeš.