Slikarstvo Vinka Hlebša lahko spoznavamo skozi podobe mikro- in makrokozmosa, v katerih kraljujejo povečani detajli rastlinskega sveta. Lišaji, mahovi, travniške in gojene rastline, cvetovi in plodovi so elementi, s katerimi postavlja svoj izvirni likovni svet. Potopljene v temnozelena in temnomodra prostranstva ali samo z nekaj krajinskimi silnicami nakazane se mogočne rastline spreminjajo v svojevrstne znanilce človeka, našega časa in civilizacije.

Slikar nas nagovarja z nekaterimi likovnimi metaforami, ki so postale stalnica njegove umetniške izpovedi. Pogled v notranjost prerezanega ploda spominja na votlino, ki je zgovorna prispodoba maternice.

Obsežni likovni opus Vinka Hlebša zagotovo nosi simbolni predznak, zato bi ga delno lahko navezali na tradicionalno motiviko tihožitja, na t. i. natura morta, ki velja za prispodobo vanitas in je slikarje v preteklosti silila k razmišljanju o minljivosti. Vendar je Vinko Hlebš trdno prepričan o moči življenja in moči narave. Drobne rastline, ki jih je povečal na isto mero kakor vse druge rastline, nam svojevrstno govorijo o spoštovanju življenja, o slikarjevem prepričanju, da ima vsako živo bitje svoje poslanstvo in da je vsaki reči odmerjeno mesto na svetu. Da so vse stvari tako ali drugače povezane, nam potrjujejo kompozicije, na katerih je predstavil življenjski krog rastline, ali upodobitev nenavadnih rastlin, katerih cvetovi, stebla, listi, plodovi in semenje so prvotno pripadali različnim rastlinam. Med njegovimi najnovejšimi deli je tudi več kompozicij, ki jih je mogoče združiti v eno, sestavljeno sliko, po kateri se razrašča ena sama rastlina.

Slikarstvo Vinka Hlebša se zaradi nekaterih antropomorfnih ali zoomorfnih elementov delno približuje fantastičnemu realizmu.
Temačni prostor oziroma pokrajina, v katero razmešča svoje kompozicije, je samo navidezno nevtralna, kajti skrivnostna Helena in modra barva opozarjata, da je njegovo slikarstvo izrazito poduhovljeno. Vinko Hlebš je temnomodro poimenoval barvo skrivnosti in prostora. Upodobljene rastline obliva fluorescenčna svetloba, ki jo izžarevajo rastline same. Poleg barvno nasičenih cvetov z velikimi venčnimi listi so kompozicije poživljene še z nekaterimi drugimi barvnimi poudarki. Večina upodobljenih rastlin je rahlo stiliziranih, saj je slikar prilagodil njihovo fiziognomijo lastni likovni viziji ter jih postavil v nova kompozicijska in pomenska razmerja. Pri tem posveča pozornost tudi igri svetlobe in sence ter zanimivim strukturam, ki jih v obilici premore rastlinski svet.

Likovne meditacije Vinka Hlebša o svetu narave velja označiti kot široko odprt likovni nagovor, v katerega opazovalec lahko projicira tudi svoje predstave in svoje razmišljanje, in v njih lahko razbiramo slikarjev posebni odnos do sveta. Toda čeprav nam na platnih razgrne neverjetno bogastvo rastlinskega sveta, ostaja merilo vsega v njegovem likovnem svetu človek in človeško.

Damir Globočnik

Odprtje razstave slik je bilo v soboto, 20. malega srpana 2002, ob 20.45 v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu.

Razstava je bila na ogled do 3. velikega srpana 2002, in to vsak dan od 18. do 20. ure, ob nedeljah pa tudi od 9. do 11. ure.

Kulturni program ob odprtju je oblikovala citrarka Maja Begelj.

Vinko Hlebš je bil rojen leta 1943 v Tržiču, kjer tudi živi in ustvarja. Je član Dunajskega društva prijateljev umetnosti, Društva Kranjskih likovnih umetnikov in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Izobraževal se je v likovnih tečajih v Kranju, pri Stanetu Kregarju in dr. Milanu Butini.

Razstavo sta omogočili: Občina Mengeš in Župnija Mengeš.