Oživljanje in ohranjanje ljudskega izročila

KOLEDOVANJE

Veselje, ki smo ga doživeli v cerkvi ob praznovanju Jezusovega prihoda, želimo ponesti vsem v našem mestu – vernim in drugače mislečim.

Luč veselja božične noči se širi v vse domove in povezuje ljudi med seboj, da bi pogumno stopili v novo leto. Zavzetost in požrtvovalnost mladih kolednikov navdušuje ljudi, da z veseljem darujejo za posebne projekte v krajih, kjer delujejo naši misijonarji: »Česar se mi veselimo, radi z drugimi delimo.«

Z zbranimi darovi je bilo zgrajenih že veliko vrtcev, ambulant, nahranjena so bila lačna usta, rešeni otroci s ceste, omogočeno je bilo šolanje v tretjem svetu.

Zaigrana pesem, zapete pesmi voščilo – to je to, to je vsebina koledovanja + MIR + POGUM + BLAGOSLOV

Tone Hribar, animator koledovanja

SVEČNICA

Vsakoletno praznovanje svečnice ali Jezusovega darovanja v templju 2. februarja Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš praznuje tako, kot se za kristjane spodobi. Na svečnico se sveče prodajajo pri vseh treh mašah, zvečer pa je še posebej slovesno, saj se sveče postavijo v “špalir” in tako kažejo pot v cerkev.

Svečnica je bila v starih časih prvi večji praznik na pragu pomladi. Takrat so kmetje že začeli opazovati, koliko časa bo zima še trajala, kar se izraža v pregovorih: “Če na svečnico prej od sveče kane kot od strehe, se še mraz naredi” in “Če je na svečnico lepo, jo medved nazaj v brlog pomakne”.

KURJENJE PUSTA

Kurjenje pusta je vsako leto v Pristavi v Mengšu na naslovu Ropretova cesta 22A.


Fast Tube by Casper

GREGORJEVO

Na dan sv. Gregorja, ki na Slovenskem šteje kot prvi spomladanski dan, se ptički ženijo, pa tudi luč se nese v vodo. Ta prastar običaj je Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš ponovno oživila. V Mengšu so se spuščale ladjice ali barkice v Pristavi pri Bognarju. Te barkice so ponavadi lesene, na katere je pritrjena sveča. Tako se mladi in stari srečujemo, da ohranjamo ta star običaj vsako leto 11. sušca pri Bognarjevem mostu v Pristavi.

V ljudskem mišljenju sveti Gregor velja za začetnika pomladi, ker se je po starem (julijanskem) koledarju na dan njegovega godu (12. marec) začenjala pomlad. Na ta dan sonce greje z večjim veseljem in tudi sapice pihljajo bolj toplo. Ptički veselo žvrgolijo in odtod govorica, da se na ta dan ženijo, kar je v Dumi opisal Oton Župančič: “Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so”. Dan je sedaj daljši in od Gregorjevega obrtniki ne potrebujejo luči za delo, kar so v mnogih slovenskih krajih simbolično prikazovali s tem, da so “luč spustili v vodo”.

Star slovenski pregovor pravi: “Če je na Gregorjevo slabo vreme, ne gre več nazaj; če je pa lepo, gre za štirinajst dni leč”.

Gregorjevo 2009

Lučke smo po Pšati spuščali v sredo, 11. marca 2009, ob 19. uri pri Bognarjevem mostu v Pristavi.

Najlepše ladjice so letos izdelali:

1. nagrada Ana Kračman
2. nagrada Iva in Mina Movrin
3. nagrada Dominik Mahnič

Zmagovalka je prejela pokal Gregorček avtorice Jane Šmajc.


Fast Tube by Casper

Gregorjevo 2010

Lučke smo po Pšati spuščali v sredo, 11. marca 2010, ob 18. uri pri Bognarjevem mostu v Pristavi.

Najlepše ladjice so letos izdelali:

1. nagrada Miha Korenjak
2. nagrada Miha Škrlep
3. nagrada Bojan Bartulovič in Andrej Mehle

Zmagovalec je prejel pokal Gregorček avtorice Jane Šmajc.

Gregorjevo 2011

11. marca 2011, na predvečer Gregorjevega, se je ob Bognarjevem mostu v Pristavi v Mengšu dobrih 100 otrok, njihovih staršev in prijateljev ustavilo ob Pšati. S seboj so prinesli vsak svojo ladjico s prižgano svečko in jo spustili v vodo, da je odplula po rečnem toku. Ladjica je luč ponesla k soncu, ki je tako dobilo večjo moč in bo od sedaj sijalo dlje in nam bo topleje. Med ladjicami, ki so bile izdelane iz okolju prijaznih materialov in so jih otroci izdelali sami ter jih kljub naporom po toku tudi spustili, so bile nagrajene ladjice Jaka Korenjaka (1. mesto), Anžeta Pančurja in Klemna Korenjaka. Jaka Korenjak je za najlepšo ladjico dobil pokal, to je kipec Gregorček, ki ga je oblikovala Jana Šmajc.

Gregorjevo 2012

V nedeljo, 11. marca 2012, na predvečer Gregorjevega, ko noč še ni zastrla pogleda na množico otrok, mladine in odraslih, smo se zbrali na Bognarjevem mostu v Mengšu in toku reke zaupali svoje ladjice. Osvetljene s svečkami so trenutek kasneje zasijale na temni vodni gladini. Poklonili smo se običaju slovesnega spuščanja luči v vodo, ki je spričo podaljševanja dne v prijetnejšem delu leta ne potrebujemo več. Vse ladjice so odsevale ljubezen in ustvarjalnost pri izdelovanju. Pokal Gregorček umetnice Jane Šmajc je dobil prvonagrajeni Miha Korenjak,  ostali dve nagradi pa Luna Strnašek Nograšek in Anej Pavlič.

Gregorjevo 2013

Pri Bognarjevem mostu smo po Pšati spustili osvetljene ladjice. Zbrali smo se 11. marca 2013 ob 18. uri.

Gregorjevo 2014

Na predvečer praznika, ko se ptički ženijo, so otroci v Pšato pod Bognarjevim mostom spustili svoje ladjice. Izbrali smo tri najlepše. Prvo nagrado si je prislužil Anže Pančur, drugo nagrado Maj Anžin in tretjo Nejo Habjan.

Gregorjevo 2015

Na predvečer gregorjevega smo v Pšato spustili lučke, ladjice, ki so jih otroci ustvarili sami. Prvo nagrado gregorčka je dobil Filip Škrlep, drugo nagrado Špela Pančur in tretjo Miha Škrlep.

Gregorjevo 2016

V soboto, 5. marca, smo od 10. do 12. ure v  prostorih Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš  na Slovenski cesti 30 izdelovali ladjice za gregorjevo. Otroci,  mnogi tudi skupaj s starši, so iz kartona, papirja in lesa izdelali številne zelo lične ladjice.
V petek, 11. marca, smo uredili okolico Bognarjevega mosta v Pristavi. Pometli smo cesto, odstranili mulj, ki ga je skozi leto nanašala visoka voda hudournika Pšate na betonsko stopnišče. Pobrali smo smeti in razobesili  slovensko zastavo. Pred leti so to stopnišče, ki je sestavni del umetelno izdelanega mostu čez Pšato in je hkrati eden prvih betonskih mostov v Sloveniji, skazili električarji  z velikim betonskim drogom pod pretvezo, da je le tak drog predpisan! Bog se usmili slovenskega naroda pred takimi predpisovalci in izvajalci, ki sejejo te umotvore po Sloveniji.
Že ob 17. uri so prihajali starši z otroki in spuščali luči po vodi. Ob 18. je bil breg že čisto zaseden. Na stopnišču, ob cesti in na mostu se je v živahnem klepetu trlo ljudi in »ladjevja«.  Pšata pa je odnašala z lučkami razsvetljene ladjice. Da bi nam  hladen večer ne prišel do živega, smo za vse pripravili dva velika lonca vročega čaja in slane palčke za otroke. Nič ni ostalo. Pred koncem obreda SPUŠČANJE LUČI PO VODI je komisija v sestavi izkušenih mladih oblikovalcev Miha Korenjaka, Filipa Škrlepa in Anžeta Pančurja izbrala najlepše ladjice Gregorjevo 2016.
1. Pokal sta prejela Matevž Zupan in Žan Burkeljca. 2. mesto:  Marko Rot, 3. mesto:  Lan Gorenc.
Od svetega Mihaela, 29. septembra,  so si nekdaj obrtniki zaradi kratkega dne morali pri svojem delu pomagati z lučjo. Na predvečer svetega Gregorja pa so simbolno spustili luč po vodi. Dan je bil že dovolj dolg, da so se že za dne nadelali.
Zakaj  spuščanje luči po vodi lahko imenujemo obred?
1. Če sodelujemo, se moramo odreči »koristnemu delu in koristnim rečem«.
2. Narediti moramo nekaj enostavnega, pod posebnimi  pogoji, vendar lepega – ladjico.
3. Ladjico z lučko moramo prinesti na določen kraj, ki ni katerikoli, in ob navzočnosti drugih spustiti luč po vodi. Spustiti luč ne pomeni zgolj zavreči tisto, česar ne potrebujemo več, pomeni tudi pomembno odrekanje. Kdor svojo ladjo spusti ima poseben občutek nekakšne izgube nečesa,  v kar je vložil svoje znanje, svoj trud, svoj čas, svoj talent. Ko  voda odnese mojo!  ladjico in luči ni več videti, se v nas naseli topel, srečen občutek. To  je občutek po opravljenem darovanju. Nekateri to dejanje zmorejo, drugi ne.
Sonce dobiva moč, vse, kar je živega, brsti, vse polno je prvega cvetja.  Pomlad je tu.

Zapisal Janez Škrlep, Mestni muzej Mengeš

CVETNA NEDELJA, ŽEGNAN OGENJ

Že po starem običaju na cvetno nedeljo otroci nosijo v cerkev žegen, doma narejene ali kupljene butare. Ko prinesejo žegne iz cerkve nazaj domov, jih po stari navadi pospravijo na podstreho ali kako drugo mesto, da jih ob nevihti lahko vržejo na ogenj v veri, da se bo nevihta polegla. Te doma narejene butare so bile iz bršljana, leskovih palic, brinja, drenovih palic in oljk.

Ker pa ta običaj po družinah večinoma zamira, Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš vsako leto organizira delavnico, kjer običajno več kot trideset otrok s svojimi starši izdeluje svoje butarice, nekateri večje, drugi manjše, nekateri bolj pisane, drugi manj.

KRESOVANJE

Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš in Mestni muzej Mengeš vsako leto 23. junija vabita v športni park v Mengeš na kresovanje na predvečer godu sv. Janeza Krstnika in v počastitev dneva državnosti.

Kresovanje so omogočili
Tesarstvo Kosec, Bognar d.o.o., Kalcer d.o.o., Občina Mengeš

Kresovanje omogočajo: Tesarstvo Kosec, Bognar d.o.o., Kalcer d.o.o., Občina Mengeš.

Kresovanje 2015

16 Photos

kresovanje 2014

8 Photos

Kres 2013

10 Photos

Kresovanje 2011

26 Photos

2010 - Kresovanje

17 Photos

Kresovanje 2009

25 Photos

MIKLAVŽEVANJE

Društvo za vse pridne predšolske otroke sv. Miklavžu pomaga pri organizaciji njegovega prihoda. Mengeške otroke obdaruje na trgu pred župnijsko cerkvijo, otroke iz Topol pa obišče pri kapelici sv. Lucije.

ROMANJE NA ŠMARNO GORO

Mengšani so na praznik svetega Ahaca, 26. junija, romali na Šmarno goro. Vsakoletno romanje na Šmarno goro je posvečeno zmagi nad Turki pri Sisku leta 1593.

Na pot proti Šmarni gori so se Mengšani peš podali spet v sredo, 22. junija 2011 ob 7. uri izpred Marijinega znamenja pri farni cerkvi v Mengšu. V cerkvi na Šmarni gori je bila ob 12. uri sveta maša. Pridružili so se tudi Mengšani, ki so se do vrha pripeljali.