Polona Kunaver Ličen
Na Brajdi 26, 5270 Ajdovščina
Telefon: 040 839 745, elektronski naslov: polona@licnahisa.com

Rojena 4. oktobra 1975 v Ljubljani. Študirala vizualne komunikacije na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 2000 diplomirala iz gledališkega plakata. Istega leta vpisala magistrski študij ilustracije in grafike in za eno leto odšla študirat v Helsinke na Finsko. Leta 2005 je magistrirala iz področja otroške ilustracije in miniaturne knjige na ALU v Ljubljani. Je članica društva Likovnih umetnikov Severne Primorske. Od septembra 2003 skupaj z možem Davidom vodi likovno oblikovalski center Lična hiša v Ajdovščini. Živi in ustvarja v Ajdovščini.

Košara barv

Polona Kunaver Ličen je v slovenskem likovnem prostoru dejavna že zelo dolgo in znana predvsem zaradi svojega grafičnega opusa – vendar rahlo neupravičeno, saj je vsestransko ustvarjalna v različnih tehnikah. Tokrat se v Galeriji mežnariji predstavlja s svojim slikarskim delom. Zvesta svoji pisani in temperamentni naravi se na slikah izraža skozi malodane divji kolorit in izrazito dekorativen pristop k detajlu in vzorcu. Skozi prepletanje preciznega slikanja s tehniko decoupage in servetno tehniko dosega učinke od umirjenih večernic do bučnih cvetličnih taktov flamenka. Slikarsko košaro Polona Kunaver Ličen polni na pet načinov: s španskimi šopki, sadnimi tihožitji, domačimi krajinami, provansalskimi pogledi in z mozaiki svojih čarobnih svetov. Španski šopki so dehteče pojoč svet slikarkinega temperamentnega doživljanja, slika njenih strasti in najmočnejših želja, prekipevajoči od življenja, ki se nepretrgoma rojeva in vzbrsteva iz še neodprtih popkov. To je svet, poln barv in čudovitih zlatih trenutkov, ki pa nevede in nehote opozarja na svojo dragoceno krhkost, na minljivost zlatih časov, na neizbežno usodo cveta, ki se postavljen v vazo kaj hitro ospè. Tihožitja pisanega sadja, ki nemo čaka na svojih pet minut, razkošno se koplje v barvah v prav tako slikovitih posodah, ki se v svoji lepoti kot pavi šopirijo v tako izrazito Poloninih potezah, da se nezavedno ozremo po prostoru, kje stoji takšna njena posoda. Pa je ni. To je njena posoda, je ona sama, ki je posoda in se odpira za druge, za bližnje in za lepoto. Sadeži, dar narave, tu dobijo nove barve, nove vzorce in so kot člani družine, ki pozira pri fotografu, medtem pa z vsakega obraza sije druga zgodba, vsaka enako zanimiva in očarljiva. Krajine so slikarkin odgovor na vipavski genius loci – duh te prečudovite doline jo je zaužil, da dihata eden skozi drugega in ustvarjata nežno poskakujoče melodije gričev s kiticami kamnitih hiš in spremljavo vinogradov, ki kot čelo vsemu daje temelj in smisel. Tu sta pesem in podoba eno, mir in dom prežemata vso pokrajino in vso slikarkino dušo, niti burja tu ni uničujoča, s svojim pišem le razpiha oblake. Domačo pokrajino človek prav doživi šele po potovanju, a tudi v daljavi ga lahko ujame navdih: dve deli sta nastali ob potovanju v Provanso, v deželo, kjer sta dom našla Marc Chagall in Henri Matisse. Hrepenenje je obema pogled obrnilo ven, skozi okno. Polona Kunaver Ličen jima s svojima platnoma izraža slikarski poklon, hommage, kjer ju je na novo interpretirala skozi sebe in se s tem temeljito izprašala o svoji vlogi v širši slikarski ustvarjalnosti sveta. V utrinkih iz domišljije v iskanju barvne skladnosti Polona Kunaver Ličen prisluhne roki in se ji prepusti. To je dejanje zaupanja in ponižnosti, oholost tu nima svojega mesta. Priložnost daje naključju, nežni posluh roke se prepusti dirigentu občutku za dobro in celotni proustovski tok ustvarjanja je možen zaradi zaupanja, da bo na koncu delo lépo. In res je – živahno ubrano kot spevna klavirska dela se Polonin svet tisočerih zgodb, misli in želja poveže v enotno celoto. Polona Kunaver Ličen je slikarka, odprta podobam, neobremenjena in pripravljena prepustiti se barvam kot otrok v svoji popolni čistosti in neskončni zmožnosti čudenja skrivnostim sveta.

Ana Škrlep

Odprtje razstave je bilo v petek, 19. oktobra 2012 ob 17:45 v Galeriji mežnariji Mengeš.