Odprtje razstave je bilo v petek, 28. januarja 2011, ob 18.30 uri v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu.

Razstavo si bo mogoče ogledati do petka, 11. februarja 2011, vsak dan med 16.30. in 18. uro. Ob nedeljah in praznikih je razstava zaprta.

Prva polovica 19. stoletja velja za začetek razvoja vizitk, v šestdesetih in sedemdesetih letih pa so nastale in se do konca stoletja razmahnile voščilnice in razglednice.

Del izjemne zbirke voščilnic in razglednic je tudi razstava Božičnih in novoletnih voščilnic našega zunanjega sodelavca Marka Korenčana, ki obsega več kakor 350 voščilnic ob praznikih sv. Miklavža, božiča in novega leta. Razstavljene razglednice sodijo v čas od okoli leta 1900 do druge svetovne vojne. Poseben poudarek je na domačih avtorjih, kakršni so: Gaspari, Pengov, Kopač, Trupej, Koželj, Harazim, Šantel, Jurij, Marko in Mirko Šubic, Mušič, Sedej, Nemec, Erbežnik in Smrekar, ki so voščilnicam dali navdih slovenstva. Delež njihovih voščilnic je zelo pomemben, čeprav jih je na naši razstavi predstavljenih le nekaj.

Prvi sklop voščilnic obsega pričakovanje in prihod sv. Miklavža in parkeljnov. Miklavž prinaša orehe, fige, jabolka in hruške; pa tudi otroške igrače. Brezpogojno obdaruje, da vzbudi pri ljudeh darežljivost. V njegovo družbo pa se vriva parkelj, ki porednežem grozi in jim tudi ponagaja, predvsem mladim dekletom. Toda kadar posreduje sv. Miklavž, rogati parkeljni z dolgimi zlobnimi jeziki in verigami nimajo nobene moči.

… Kaj neki bo tebi prinesel?
Bonbone, medeni rogljiček,
na vrhu bo pisan konjiček.
Hm, meni pa lepe igrače –
in čevlje in kapo in hlače…
T. Ljubič

Božične voščilnice obsegajo adventne motive, nabiranje mahu za jaslice ter pripravo božičnega dreveščka kot simbola rajskega drevesa življenja, upanja in veselja. Jezušček je v jaslicah v družbi angelcev, Marije in Jožefa, pastirjev in od zvezde vodenih Svetih treh kraljev, ki kot pastirji pri slovenskih avtorjih dobijo slovensko nošo. Motivi svetega večera se prepletajo s starodavnimi šegami, o katerih razpredajo starci ob krušni peči, v dolgih adventnih večerih se izdeluje in popravlja kmečko orodje, moli rožni venec, nekateri pa z vlivanjem svinca v vodo vedoželjno »razkrivajo« prihodnost. Kajenje oziroma blagoslov hiše in domačije na vse tri svete večere, jaslice, poprtnik na pogrnjeni mizi, zvonjenje in polnočnica, tepežkanje in zimsko veselje na snegu so motivi, ki dopolnjujejo božične voščilnice.

Po razpadu avstro-ogrske monarhije se na voščilnicah pojavi Božiček v različnih oblekah, sam ali v družbi otrok, živali, snežink, z zvonci in sanmi. Darila odloži tudi v nastavljene nogavice. Božiček v današnji podobi je proizvod propagandnega stroja ameriške Coca-cole.

Novoletne voščilnice so običajno prepolne starodavne simbolike. Lepe in prijazne gospodične ter otroci so gotovo najvišja raven novoletnih želja. Na številnih so predvsem dobro oblečeni otroci s šopki cvetja in zelenja, ki so jamstvo srečne prihodnosti. Otroci na saneh, smučeh, drsalkah, okrašeni z drugimi simboli sreče, kakršni so štiriperesna deteljica, bela omela, mahonija, ptice, tudi ptice s srčki, steklenica šampanjca, mošnja z denarjem in zaljubljenostjo na vrhu gore, kjer je za pričo le luna.

Pomemben simbol za srečo v prihodnjem letu je bil dimnikarček ali celo dva, ki poskrbita, da ogenj v hiši varno gori in je simbol rodovitnega življenja. Ob dimnikarčku so največkrat številni simboli sreče: otroci, štiriperesna deteljica, ki je v obliki križa in ima, najdena v času zvonjenja še poseben pomen, rejeni prašički, podkev, ki obrnjena navzdol odganja hudobijo, obrnjena navzgor pa prinaša srečo, mošnje z denarjem in pogosto tudi mušnice.

Mušnice so v celinsko Evropo prišle z britanskega otočja in so simbol dolgega življenja, zdravja in hitrega napredovanja v družbi. Na voščilnicah so pogosto upodobljene samostojno ali z drugimi simboli, kakršni so otroci, brinje, bela omela, podkev ali škratje – palčki, ki domujejo pod njihovimi klobuki in naj bi bili varuhi narave, njenih bogastev in modrosti. Človeku, ki jih spoštuje prinašajo srečo in blaginjo ter mu pomagajo pri delu.

Dimnikarčku se pridružijo zavaljeni pujski s prej naštetimi simboli v triciklih, avtomobilih in spet tudi otroci.

Poseben sklop voščilnic so tiste z različnimi ptički, golobčki kot simbolom miru z belimi zapečatenimi pismi, ki naznanjajo skrivnosti prihajajočega novega leta.

Na voščilnicah so upodobljena kot simboli sreče različna prevozna sredstva: vranec, vprežen v kočijo, ladje, vlaki, cepelini in letala s padalci. Hrepenenje po sreči, ki vključuje tehnološki in tehnični napredek in vse druge človekove dobrine, simbolno upodobljene na novoletnih voščilnicah, ter voščila, v lepopisni maniri izpisana na drugi strani, so nekaj večno človeškega, le da so bile s tako simboliko tudi v tistem času slepilo in verjetno načrtovan, komercialno zanimiv odmik v praznoverje, ki je na nekaterih ravneh vplival na potek zgodovine. Vsaka podobnost s praznoverjem današnjega časa, ki postaja državna religija, ni naključje.

Ob občudovanju voščilnic iz bogate zbirke Marka Korenčana smo prijazno nagovorjeni v večplasten razmislek.

Janez Škrlep