Odprtje razstave je bilo v petek 22. oktobra 2010 ob 19.30 v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu.

Razstavo si bo mogoče ogledati do petka, 5. novembra 2010, vsak dan med 17. in 19. uro. Ob nedeljah in praznikih bo razstava zaprta.

Porta aurea je latinsko ime za Zlata vrata, za vzhodna vrata jeruzalemskega mestnega obzidja. Po judovskem verovanju je skozi ta vrata vstopal Bog, zato jih navadni ljudje niso smeli uporabljati. Po legendi sta se pri teh vratih srečala Ana in Joahim, Marijina starša. Zato je to kraj, kjer se začenja zgodba Marijinega življenja. In kasneje naj bi prav skozi ta vrata v Jeruzalem slavnostno vstopil Jezus.

Motiv vrat ni le simbol prehoda med Staro in Novo zavezo, označuje tudi mesto stika in komunikacije med dvema različnima svetovoma – starim in novim, zemeljskim in nebeškim, umrljivim in nesmrtnim.

Vrata so osnovni element vsake arhitekture. Vhodni portali cerkva in katedral pa so še posebej premišljeno vsebinsko zasnovani in likovno izdelani, kar poudarja njihov simbolen pomen. Tridelna zasnova portala na gotskih katedralah je pomenila tri krščanske vrline: vero, upanje in ljubezen.

Motiv gotske sakralne arhitekture je navdušil tudi Štefana Turka, saj te vsebinske in likovne tradicije kot umetnostni zgodovinar dobro pozna. Na njegovih slikarskih delih se ponavljajo motivi gotskih portalov, obokov, okenskih okvirov in stebrov. Kot likovnik jim je znal poiskati izvirne in sodobne likovne interpretacije.

Razumevanje likovne tradicije izpričuje že izbira slikarske podlage. Lesena plošča deluje arhaično, hkrati pa s svojo čvrstostjo vnaša pridih večnosti. To daje nekaj duhovne note že samemu fizičnemu nosilcu. Poleg tega je les material, ki odlično prenaša slikarsko obdelavo z barvnimi ploskvami in dopušča vgravirano risbo. To avtor izkoristi za igriv kontrast med grobo in težko leseno ploščo ter filigransko izdelanim ornamentom. Pri tem uporablja celo paleto zanimivih vzorcev – od geometrijskih motivov do ljudske ornamentike in stiliziranih krščanskih simbolov.

Obdelava površine slike s praskanjem in graviranjem daje slikam posebno patino starosti, kar poudari citiranje preteklosti. Turk tudi oblikovno sledi tej niti – motiv je predstavljen na stiliziran, rahlo naiven, skoraj otroški način, s čimer avtor doseže občutek prvinskosti, preprostosti, neizumetničenosti. Barve so sveže. Prevladujejo osnovna rumena, modra in rdeča, ki jih dopolnjujeta črna in bela. Simetrična kompozicija ustreza religiozni tematiki, saj z njo avtor poudari trenutek nespremenljivosti in večnosti. Slike iz cikla Portae aureae zato gledalca navdajajo z občutkom gotovosti in miru.

Monika Ivančič Fajfar (Odlomki so iz teksta ob razstavi Ars Loci. Umetnost v prostoru svetega / Štefan Turk: Portae Aureae. Cerkev Device Marije v Polju, Bovec. Avgust, september 2001. Društvo Ars Bovec)

Štefan Turk, rojen leta 1974 v Trstu, je na tržaški univerzi diplomiral iz umetnostne zgodovine. Vzporedno se je učil slikarstva pri priznanem tržaškem slikarju in pedagogu prof. Ninu Periziju. Obiskoval je tudi tečaj ilustracije na mednarodni šoli Sarmede pri Trevisu. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko in ilustracijo ter poučuje likovno umetnost. Je član Društva za umetnost »Kons« v Trstu in Društva likovnih umetnikov Severne Primorske. Imel je 19 samostojnih razstav v Italiji in Sloveniji. Na skupinskih razstavah in ekstemporih sodeluje od leta 1990, za svoje delo je že bil večkrat nagrajen. Ilustracije redno objavlja v reviji Galeb, občasno v Cicibanu in Mavrici. Njegova dela so bila izbrana za natis v grafični mapi Zadruge Primorski dnevnik (2001) ter za opremo Koledarja Goriške Mohorjeve družbe (2009).