{"id":4235,"date":"2018-05-19T14:06:39","date_gmt":"2018-05-19T13:06:39","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kdfjm.si\/?p=4235"},"modified":"2018-05-19T14:13:57","modified_gmt":"2018-05-19T13:13:57","slug":"odprtje-razstave-jurija-riharja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.kdfjm.si\/?p=4235","title":{"rendered":"Odprtje razstave Jurija Riharja"},"content":{"rendered":"

O\u017eivljene krivine poimenovana razstava ponudi vpogled v obnavljanje Thonetovega pohi\u0161tva, ki se mu z vso ljubeznijo predaja Jurij Rihar iz Podlubnika.<\/p>\n

Janez Suhadolc je napisal takole; Jurij Rihar, mojster, ki o\u017eivlja krivljeno pohi\u0161tvo.<\/p>\n

Hi\u0161a v Podlubniku s \u0161tevilko 235 je posebne vrste pomlajevalnica. Natan\u010dneje povedano: v tej hi\u0161i Jurij Rihar in njegova soproga Ilona obujata k novemu \u017eivljenju razli\u010dne kose krivljenega pohi\u0161tva. Oba protagonista in nocoj\u0161nja slavljenca zbirata in nabirata po bli\u017enji in ne tako bli\u017enji okolici krivljeno pohi\u0161tvo. Obi\u010dajno je v obupnem stanju, to se pravi: pra\u0161no, oguljeno, strohnelo, po\u010deno, nalomljeno, polomljeno, raztrgano, prekrito z mnogimi nanosi vsemogo\u010dih barv in lakov, razsu\u0161eno, \u010drvivo, posebno spojni deli pogosto manjkajo, ponekod so sledovi grobih popravil in neprimerne rabe. Vso to navidezno ropotijo je treba najprej razstaviti na posamezne osnovne dele. Potem pride na vrsto strganje, bru\u0161enje in \u010di\u0161\u010denje ter ugotavljanje prvotnega stanja. Jurij in Ilona sta silno vesela, \u010de pri tem kje najdeta podatke o izdelovalcu posameznega kosa. To so obi\u010dajno papirni listi\u010di, nalepljeni s klejem na kak\u0161no bolj skrito mesto izdelka, na primer pod sede\u017eem stola. Potem je treba ugotoviti, kaj je uporabno, kje je treba kaj dodati, katere razpoke se dajo urediti z lepili, ali je za manjkajo\u010de dele mogo\u010de poiskati primerne dele pri kak\u0161ni drugi ru\u0161evini, ali pa je treba kak\u0161en kos narediti \u010disto na novo. Posebna te\u017eava so polomljeni spojni vijaki. Te je treba na tak ali druga\u010den na\u010din spraviti iz lesa. To je zelo sitno opravilo. Noben na\u010din ni posebno preprost in \u0161e manj prijeten. Omenil sem \u017ee, da je treba kak\u0161en kos narediti \u010disto na novo. To ni kar tako. Ker gre za krivljeno pohi\u0161tvo, je treba narediti na novo kak\u0161en tako ali druga\u010de skrivljen kos lesa.
\nNo, in sedaj pride na vrsto bistvo celotne zadeve. Jurij se ukvarja z restavriranjem krivljenega pohi\u0161tva. To je pohi\u0161tvo, ki je narejeno iz na razli\u010dne na\u010dine ukrivljenih, no, ni \u010disto nujno, ampak ponavadi okroglih lesenih palic. Te palice se ukrivijo v posebnih orodjih, pri \u010demer jih je treba prej kar precej \u010dasa kuhati v vro\u010di vodi zato, da se les zmeh\u010da in postane voljan in upogljiv. Namesto v vodi jih je mogo\u010de meh\u010dati tudi v vodni pari. V kalupe se vpenjajo vro\u010de palice, ko se ohladijo ohranijo obliko kalupa. V \u010dem je smisel krivljenja lesenih palic? Z ukrivljenimi palicami se je mogo\u010de izogniti sitnim spojem obi\u010dajnega pohi\u0161tva.
\nZa hrbtni naslon, na primer, so tradicionalno potrebni vsaj trije kosi. Pri krivljenem pohi\u0161tvu je vse opravljeno z enim samim skrivljenim kosom lesa. Obi\u010dajno pohi\u0161tvo se najraj\u0161i lomi in kvari na spojih, krivljeno ima malo spojev in je zato zelo trdno in trajno. Krivljeno je v na\u010delu zelo lahko v primerjavi z obi\u010dajnimi izdelki te vrste. To je gotovo pomembna in dobra lastnost, ki pride posebno do izraza pri mno\u017ei\u010dni proizvodnji. Poraba lesa je sorazmerno majhna. Povedal sem \u017ee, da ima krivljeno pohi\u0161tvo, spet v na\u010delu, malo sestavnih kosov. Ti kosi so med seboj spojeni pove\u010dini z vijaki. Gre torej za sestavljive in razstavljive izdelke. In res se je to pohi\u0161tvo od fabrikantov po\u0161iljalo na dobesedno vse konce sveta, zlo\u017eeno v posebne zaboje v posameznih delih, saj je tako za transport potrebovalo veliko manj prostora. Pred prodajo so jih v priro\u010dnih delavnicah hitro sestavili s seveda prilo\u017eenimi vijaki.
\nNazaj pod Lubnik! Jure je za kuhanje lesa priredil obi\u010dajno \u017eelezno cev, ki ji je pridodal plinsko gretje, v njej kuha les, ki ga \u0161e vro\u010dega vstavlja v kalupe. To je sitno opravilo in zahteva veliko potrpe\u017eljivosti in natan\u010dnosti. Posebno kalupi so zahtevne naprave.
\nKo so vsi deli posameznega kosa zbrani, pride na vrsto fino bru\u0161enje, toniranje z ustreznimi lu\u017eili in politiranje posameznih kosov s tradicionalno \u0161elakovo polituro tako, kot se je to delalo v\u010dasih. Potem pride na vrsto sestavljanje. Pove\u010dini gre za spoje z razli\u010dnimi vijaki. Jure je tudi pri vijakih neizprosen. Vsi vijaki morajo biti iz prej\u0161njih \u010dasov, to se pravi, da morajo imeti glavice z zarezo, in ne s kri\u017eem ali rozeto, kot jih imajo dandana\u0161nji. Iskanje, nabava, lov za starimi vijaki je \u010disto posebno poglavje pri obnovi krivljenega pohi\u0161tva. Potem pride vrhunec in skoraj orgasti\u010den trenutek, ko je delo kon\u010dano in stari kos pohi\u0161tva spet zablesti v vsej svoji lepoti. To je trenutek, ko so popla\u010dani vsi stro\u0161ki, znoj in muke, ki spremljajo o\u017eivljanje starega krivljenega pohi\u0161tva. Iz pepela je vzletel pti\u010d feniks.
\nMed o\u017eivljenimi kosi prevladuje sede\u017eno pohi\u0161tvo: gugalniki, trosedi, dvosedi, naslanja\u010di, stoli za brivce, otro\u0161ki stoli, vrtiljaki, klavirski stoli in seveda v velikanski ve\u010dini obi\u010dajni \u0161tirino\u017eni stoli. Nekateri so imeli ob nastanku pletene sede\u017ee in hrbtne naslone. Najbr\u017e ni treba posebej poudarjati, da k Riharjem ne pride nobeno tako pletivo celo. Ilona in Jurij sta do perfektnosti osvojila tradicionalno pletenje z ratanskimi vitrami, kot se imenuje to pletivo. Nekoliko se na to delo spoznajo celo \u017ee vnuki! To je zamudno opravilo z elementi kontemplacije, mogo\u010de celo joge in podobnega. Ob tem se lahko \u010dlovek poglobi sam vase za naprej in za nazaj, kot ve\u010dkrat re\u010demo.
\nTehnologija kuhanja in krivljenja lesa je stara. Izdelovalci blo\u0161kih smu\u010di so, na primer, toplotno obdelovali les tako, da je krivina smu\u010di obstala. Zelo na \u0161iroko in znanstveno je to tehnologijo dodelal do vi\u0161kov Michael Thonet s svojimi sinovi, nekje v petdesetih letih 19. stoletja. Izdelavo krivljenega pohi\u0161tva je ustanovil na Dunaju, kjer podjetje Thonet \u0161e danes deluje. Pozneje se je izdelave pohi\u0161tva lotilo \u0161e na stotine podjetij po vsej takratni Avstro-Ogrski in tudi drugod. Zelo znano je bilo, na primer, tudi dunajsko podjetje Jakob in Joseph Kohn, na \u010ce\u0161kem je delovalo veliko podjetje Ligna, pri nas se je s takim pohi\u0161tvom ukvarjala tovarna Remec v Kamniku, kasnej\u0161i Stol Kamnik. V Vara\u017edinu na Hrva\u0161kem je bila zelo znana tovarna Mundus, v Ljubljani je bil znani producent Andrej Bavcon itn. Produkcija v vseh teh obratih je bila neizmerna. Nekateri stoli so se izdelovali v miljonih. Po nekaterih podatkih naj bi bilo standardnih krivljenih stolov izdelanih pribli\u017eno sto milijonov! To je nepredstavljiva \u0161tevilka.
\nKrivljeno pohi\u0161tvo je tehnolo\u0161ko domiselno, pa ne samo to, premore tudi veliko elegance in lepote. S svojimi oblikami se pokriva s takratno secesijsko stilno naravnanostjo v umetnosti. Zato ni presenetljivo, da se s tem pohi\u0161tvom ukvarjajo \u0161tevilni muzeji, zbiralci in restavratorji po vsem svetu. Zelo velik in lep je muzej teh izdelkov v nem\u0161kem Boppartu, kjer je bil Michael Thonet rojen. Nekaj takega pohi\u0161tva hrani muzej v Zapricah pri Kamniku. Vendar ta zbirka najbolj verjetno ne more konkurirati zbirki, ki sta jo skupaj spravila zakonca Rihar pod Lubnikom. \u010ce pomislimo, da so dobesedno vsi kosi pri\u0161li k njima v obupnem stanju in da sta vsak kos posebej obujala k ponovnemu \u017eivljenju, je ta vidik zbirke \u0161e toliko bolj presunljiv. Prav neverjetno je, kako lahko volja posameznika zmaga nad zapletenimi dr\u017eavnimi institucijami!
\nJureta sem \u017ee ve\u010dkrat vpra\u0161al, \u010de bi hotel ali zmogel pomladiti tudi mene. Je rekel, da ne. Vsaj zaenkrat on \u0161e ne, da pa vsekakor ne more z gotovostjo napovedati, kaj prina\u0161a prihodnost.<\/p>\n

\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6052\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6053\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6056\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6064\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6067\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6075\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6086\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6090\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6105\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6107\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6125\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6138\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6145\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6156\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6161\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6163\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6164\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6170\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6175\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6186\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6194\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6196\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6199\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6208\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6211\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6216\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6219\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6224\"\"thonet_rihar_meznarija_muzej_menges_kdfjm_2018-6232\"<\/div><\/div>\n\n