{"id":4095,"date":"2017-09-21T07:37:55","date_gmt":"2017-09-21T06:37:55","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kdfjm.si\/?p=4095"},"modified":"2017-09-21T07:45:40","modified_gmt":"2017-09-21T06:45:40","slug":"s-poti-in-iz-delavnice-razstava-janeza-suhadolca","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.kdfjm.si\/?p=4095","title":{"rendered":"S poti in iz delavnice, razstava Janeza Suhadolca"},"content":{"rendered":"<div>Vljudno Vas in Va\u0161e prijatelje vabimo na odprtje razstave Janeza Suhadolca, ki bo v petek, 29. septembra 2017 ob 19.30 v Galeriji me\u017enariji na Trdinovem trgu 11 v Meng\u0161u.<\/div>\n<div>Razstavo si bo mogo\u010de ogledati do srede, 11. oktobra 2017 vsak dan med 17. in 19. uro. Ob nedeljah in praznikih bo razstava zaprta.<\/div>\n<div><div class=\"slideshow\"><div id=\"ngg_slideshow36240951\" class=\"ngg-slideshow owl-carousel\" style=\"max-width: 500px; max-height: 500px;\"><img data-recalc-dims=\"1\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/i0.wp.com\/www.kdfjm.si\/wp-content\/gallery\/janez-suhadolc-s-poti-in-iz-delavnice\/arabeska_foto-d-arrigler.jpg?ssl=1\" alt=\"arabeska_foto-d-arrigler\" style=\"max-width: 500px; max-height: 500px; width: auto; height:auto; margin:auto\"><img data-recalc-dims=\"1\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/i0.wp.com\/www.kdfjm.si\/wp-content\/gallery\/janez-suhadolc-s-poti-in-iz-delavnice\/j-s-_canal-du-midi_sanglier.jpg?ssl=1\" alt=\"j-s-_canal-du-midi_sanglier\" style=\"max-width: 500px; max-height: 500px; width: auto; height:auto; margin:auto\"><img data-recalc-dims=\"1\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/i0.wp.com\/www.kdfjm.si\/wp-content\/gallery\/janez-suhadolc-s-poti-in-iz-delavnice\/j-s-_kozolec-pri-rogatcu-slovenija.jpg?ssl=1\" alt=\"j-s-_kozolec-pri-rogatcu-slovenija\" style=\"max-width: 500px; max-height: 500px; width: auto; height:auto; margin:auto\"><img data-recalc-dims=\"1\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/i0.wp.com\/www.kdfjm.si\/wp-content\/gallery\/janez-suhadolc-s-poti-in-iz-delavnice\/j-s-_rila_bolgarija.jpg?ssl=1\" alt=\"j-s-_rila_bolgarija\" style=\"max-width: 500px; max-height: 500px; width: auto; height:auto; margin:auto\"><img data-recalc-dims=\"1\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/i0.wp.com\/www.kdfjm.si\/wp-content\/gallery\/janez-suhadolc-s-poti-in-iz-delavnice\/j-s-_sela-na-krasu.jpg?ssl=1\" alt=\"j-s-_sela-na-krasu\" style=\"max-width: 500px; max-height: 500px; width: auto; height:auto; margin:auto\"><img data-recalc-dims=\"1\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/i0.wp.com\/www.kdfjm.si\/wp-content\/gallery\/janez-suhadolc-s-poti-in-iz-delavnice\/ksenja_foto-d-arrigler.jpg?ssl=1\" alt=\"ksenja_foto-d-arrigler\" style=\"max-width: 500px; max-height: 500px; width: auto; height:auto; margin:auto\"><img data-recalc-dims=\"1\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/i0.wp.com\/www.kdfjm.si\/wp-content\/gallery\/janez-suhadolc-s-poti-in-iz-delavnice\/reykjavik-gugalnik_foto-d-arrigler.jpg?ssl=1\" alt=\"reykjavik-gugalnik_foto-d-arrigler\" style=\"max-width: 500px; max-height: 500px; width: auto; height:auto; margin:auto\"><img data-recalc-dims=\"1\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/i0.wp.com\/www.kdfjm.si\/wp-content\/gallery\/janez-suhadolc-s-poti-in-iz-delavnice\/sah-plecnik_foto-d-arrigler.jpg?ssl=1\" alt=\"sah-plecnik_foto-d-arrigler\" style=\"max-width: 500px; max-height: 500px; width: auto; height:auto; margin:auto\"><\/div><\/div>\n\n<script type=\"text\/javascript\">jQuery(document).ready(function($) {\r\n\t\t\tvar owl = $('#ngg_slideshow36240951');\r\n\t\t\towl.owlCarousel({\r\n\t\t\t\titems: 1,\r\n\t\t\t\tautoHeight: false,\r\n\t            dots: true,\r\n\t            autoplay: true,\r\n\t\t\t\tautoplayTimeout: 3000,\r\n\t\t\t\tautoplayHoverPause: true,\r\n\t\t\t\tanimateIn: 'fadeIn',\r\n\t\t\t\tanimateOut: 'fadeOut',\r\n\t\t\t\tloop: true,\r\n\t\t\t\tmouseDrag: true,\r\n\t\t\t\ttouchDrag: true\r\n\t\t\t});\nowl.click( function () {\r\n                    owl.trigger( 'next.owl.carousel' );\r\n                } );});\n<\/script><\/div>\n<div>\n<div>\n<div>\u00a0<b>S poti in iz delavnice &#8211; <\/b>Razstava pastelov in stolov<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Rojen sem bil 3. 7. 1942 v Ljubljani. Slu\u017ebovanje sem sklenil leta 2012 kot redni profesor prostoro\u010dnega risanja na Fakulteti za Arhitekturo Univerze v Ljubljani. Svoj pedago\u0161ki eros sem \u017ee prej strnil v knjigi: \u00bbProstoro\u010dno risanje za arhitekte \/ Freehand Drawing for Architects.\u00ab Za slovo sem imel na \u0161oli predavanje z naslovom: \u00bbZakaj \u0161tudij arhitekture odsvetujem.\u00ab Osnovna misel predavanja je bila, da moderne arhitekturne realizacije ne presegajo zgledov iz preteklosti. Vse, kar premore najlep\u0161ega in najbolj\u0161ega moje rodno mesto, je bilo zgrajeno pred za\u010detkon Druge svetovne vojne. \u00bbVse najlep\u0161e hi\u0161e naj bi bile \u017ee zgrajene\u00ab, se je enkrat zareklo takratnemu dekanu Fakuletete za arhitekturo. To je bridka ugotovitev, nekaj podobnega velja tudi za Menge\u0161 in za ves svet.<\/div>\n<div>Svojo publicisti\u010dno dejavnost sem zbral v treh knjigah: \u00bbNi\u010d ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom\u00ab, \u00bbOd Akropole do Ribnice\u00ab in \u00bbLjubi se mi ne, smisla nima, nehati ne morem\u00ab, pripravljam \u010detrto. Z bratrancem Petrom Hawlinom (1941 &#8211; ) in prijateljem Marjanom Paternostrom (1952 &#8211; ) sestavljamo gledali\u0161\u010de \u00bb8. februar\u00ab. Uprizarjamo \u00bbza izven in za pode\u017eelje\u00ab moje dramolete s skupnim naslovom: \u00bbIzdaja je na\u0161e zveli\u010danje\u00ab. Dramoleti na zabaven na\u010din ka\u017eejo na (delno) izdajalsko naravo nekaterih na\u0161ih najbolj znanih osebnosti iz slovenske zgodovine od \u010crtomirja naprej. Dramolet \u00bbEn dan v \u017eivljenju slovenskega arhitekta\u00ab je bil predvajan na na\u0161em radiu kot \u00bbHumoreska tega tedna\u00ab. Tako usodo so do\u017eiveli potem \u0161e \u0161tirje moji zabavni in zabavlja\u0161ki teksti. Imam sloves, kolikor ga pa\u010d je, humoristi\u010dnega pisca. Moja mati je jemala \u017ealost in trpljenje kot eksisten\u010dno nujo, tudi druga\u010de izhajam iz resnobnega dru\u017einskega okolja. Moja domnevna dovtipnost me presene\u010da \u2013 le od kod se je vzela?<\/div>\n<div>Slikam pove\u010dini z oljnimi pasteli. Z njimi se drgne neposredno po papirju, brez \u010dopi\u010dev, otiral, razred\u010dil, palet in podobnega. Barve se med seboj me\u0161ajo kar na slikovni povr\u0161ini. Slikanje s pasteli se lahko hitro za\u010dne in po delu ni veliko pospravljanja. Kon\u010danih podob ni treba su\u0161iti ali kako druga\u010de utrjevati. Za slikanje s pasteli je dober skoraj vsak papir. Me\u0161anje barv je precej omejeno, zato se oljni pasteli izdelujejo v mnogih barvnih odtenkih. Nekatere kolekcije obsegajo \u010dez 100 razli\u010dnih odtenkov. Take imam najraj\u0161i.<\/div>\n<div>Oljni pasteli so \u00bbpotovalna tehnika\u00ab. Vse podobe so nastale mimogrede na mojih potovanjih pe\u0161, s \u010dolnom ali s kolesom. Iz razumljivih razlogov so to izdelki skromnih razse\u017enosti. Sem torej umetnik malega formata. Na splo\u0161no velja prepri\u010danje, da so moje podobe barviti in veseli izdelki. To mi je v\u0161e\u010d. Pri slikanju \u010disto ni\u010d ne trpim in nimam nobenih ustvarjalnih bole\u010din, ki menda spremljajo vse \u00bbta prave\u00ab in \u00bbta zaresne\u00ab umetnike. V resnici slikam kar tako iz veselja in za kratek \u010das. Zoran Mu\u0161i\u010d je nekje zapisal, da kdor pri umetni\u0161kem ustvarjanju trpi, naj menja poklic. To, kar tako, mimogrede. Mislim, da gre za zmerno ekspresionisti\u010dne podobe. V \u010dasu ko prevladujejo instalacije, konceptualna umetnost, bodiarti, hepeningi in \u00bbprojekti\u00ab vseh vrst, je to precej zapoznela usmeritev. To me ne moti. S svojimi podobami nimam namena spreminjati ali kako druga\u010de dolo\u010dati umetni\u0161kih tokov na Slovenskem, po svetu \u0161e toliko manj.<\/div>\n<div>Poleg originalnih oljnih pastelov so na ogled \u0161e ra\u010dunalni\u0161ke pove\u010dave teh podob. Ra\u010dunalni\u0161ke pove\u010dave so glavnina razstave. To ra\u010dunalni\u0161ko preslikavanje razumevam kot eno od sodobnih grafi\u010dnih tehnik. S temi precej velikimi grafikami postajam umetnik srednjega formata.<\/div>\n<div>V kleti hi\u0161e, kjer stanujem, imam mizarsko delavnico. Iz lesa izdelujem po lastnih zamislih razli\u010dne kose pohi\u0161tva &#8211; najve\u010d stole. V\u010dasih me vpra\u0161ajo: \u00bbKaj pa dela\u0161?\u00ab Re\u010dem: \u00ab\u017de spet \u017eagam, te\u0161em. Brusim in poliram svoj zadnji \u00bbnikdar dokon\u010dani stol\u00ab. Potem se vpra\u0161am po smislu tega po\u010detja in si povem, da delam te stvari zato, ker se nisem ni\u010d drugega nau\u010dil. S tem no\u010dem svojega dela posplo\u0161evati ali podcenjevati, tega sploh ne, \u010dutim in vem iz izku\u0161nje in spomina, da polzi drugje \u010das na na\u010dine, ki jih sam ne znam, ne zmorem, jim nisem kos, si ne upam, sem prestar in nekako neuveden. Mogo\u010de mi bo dano v katerem prihodnjih \u017eivljenj.<\/div>\n<div>Do mednarodnih arhitekturnih in oblikovalskih usmeritev sem, milo povedano, zadr\u017ean. Ve\u010dina mojih kolegov arhitektov ni tega mnenja. Ve\u010dina mojih kolegov arhitektov se ima za globaliste. Ustvarjajo v skladu z stilskimi zapovedmi velikega belega sveta. Moderna arhitekturna praksa, ki kar naprej prisega na znano geslo \u00bbfunkcija dolo\u010da formo\u00ab, ter progla\u0161a dolg\u010das in pu\u0161\u010dobo za vrlino in lepoto, me zmeraj manj zanima. Imam se za regionalista. \u010ce sem \u017ee Slovenec in ne Nemec, Perzijec ali Hotentot in govorim slovensko, se mi zdi samo po sebi umevno, da se tudi v ustvarjanju izra\u017eam slovensko. Na svoje slovenstvo sicer nisem \u010disto ni\u010d ponosen, tega dejstva ne do\u017eivljam kot kak\u0161no milost. Navdihujem se s sporo\u010dili preteklega umetnostnega ustvarjanja na Slovenskem, posebej izpostavljam genialno osebnost Jo\u017eeta Ple\u010dnika. Lahko, da so moji izdelki staromodni, lahko, da so ki\u010dasti, doma\u010dijski kot glasba ansambla Avsenik, nepripravni za vsakdanjo rabo, za industrijsko proizvodnjo, vse to in \u0161e kaj zraven je lahko res. Vendar naj pripomnim, da so moji izdelki razpoznavni in sku\u0161ajo nadaljevati tisto, kar bi lahko ozna\u010dil za slovenski arhitekturni in oblikovalski stil. Domi\u0161ljam si, da so moji izdelki narejeni v skladu s slovensko umetnostno tradicijo. Domi\u0161ljam si, da takih ali podobnih izdelkov ni nikjer drugje na svetu. Nekoliko bolj \u0161irokogrudno na\u0161tevanje mojih izdelkov bi se ustavilo pri \u0161tevilki 350. In \u010de \u017ee spet po\u010dasi in natan\u010dno premislim: zaprem o\u010di in vidim te neskon\u010dne skladovnice lesa, ki se spreminjajo v nikomur mar predmete, v civilizacijsko steljo, itn, se zare\u010dem: ah, saj je vseeno, \u010de \u0161e jast kajjastvemkaj postorim, mogo\u010de \u0161e en stol, tak manj\u0161i\u2026ne posebno velik, tak za ab\u0161id (slovo, odhod) &#8230; itn., in tako naprej.<\/div>\n<div>Sam o umetni\u0161ki vrednosti svojih izdelkov te\u017eko sodim. Sloviti \u010de\u0161ki pisatelj Milan Kundera je napisal roman s pomenljivim naslovom \u00bb\u017divljenje je drugje\u00ab. In res, \u017eivljenje slehernika je zmuzljivo. Pogosto je tam, kjer ga nih\u010de ne i\u0161\u010de!<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Janez Suhadolc, september 2017<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Vljudno Vas in Va\u0161e prijatelje vabimo na odprtje razstave Janeza Suhadolca, ki bo v petek, 29. septembra 2017 ob 19.30 v Galeriji me\u017enariji na Trdinovem trgu 11 v Meng\u0161u. Razstavo si bo mogo\u010de ogledati do srede, 11. oktobra 2017 vsak dan med 17. in 19. uro. Ob nedeljah in praznikih bo razstava zaprta. \u00a0S poti [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_newsletter_access":"","_jetpack_dont_email_post_to_subs":false,"_jetpack_newsletter_tier_id":0,"_jetpack_memberships_contains_paywalled_content":false,"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-4095","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"jetpack_featured_media_url":"","jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/p73nhm-143","jetpack-related-posts":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4095","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4095"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4095\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4099,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4095\/revisions\/4099"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4095"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4095"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4095"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}