Slikanje ikon v tehniki jaj\u010dne tempere na de\u0161\u010dico iz lipovega lesa je zahtevna dejavnost. Slikar lahko uporabi samo stare slikarske postopke in materiale. Pazljivo mora pripraviti slikarsko podlago iz bolonjske krede in kleja, pritrditi listi\u010de pozlate in v pravilnem zaporedju nanizati plasti poslikave. Tudi motivika ikon, na katerih so predstavljeni Jezus, Marija, svetniki, svetni\u0161ki dogodki in svetopisemske zgodbe, je natan\u010dno dolo\u010dena. Pravoslavni kristjani verujejo, da ikona iz\u017eareva svetost in ustvarja povezavo med verniki in osebo, ki jo ikona prikazuje. Zato so obrazi na ikonah obrnjeni naravnost proti opazovalcu. V prvih ikonah naj bi bile ohranjene glavne poteze oziroma videz svetih oseb, zato jih slikarji morajo uporabiti za predloge. Kompozicija je uravnote\u017eena, uporabljena je t. i. “obrnjena perspektiva” (oddaljene osebe in predmeti se ne manj\u0161ajo, ampak ve\u010dajo). Svete osebe so predstavljene ploskovno in nerealisti\u010dno, saj je pri ikonah najpomembnej\u0161i njihov simbolni pomen. Velikost, polo\u017eaj in hierarhija svetih oseb so to\u010dno dolo\u010deni. Veliko mora biti zlate barve, ki simbolizira nebesa. Obrisi, prehodi in kontrasti so ostri, vendar mora ikona delovati nematerialno. Slikar potrpe\u017eljivo preslikava oziroma slika ikone po predlogah in po to\u010dno dolo\u010denih pravilih in zaporedju, zato se imenuje ikonopisec.<\/p>\n
Ikonopisec mora slediti vsem glavnim zna\u010dilnostim predloge, vendar vselej pu\u0161\u010da na ikoni sledi svojega likovnega rokopisa, pa tudi dojemanja upodobljenega motivnega in duhovnega sveta.<\/p>\n
Zato tudi pri Albini Nastran za vsako novo uspelo, pretanjeno naslikano ikono lahko re\u010demo, da je hkrati kopija starej\u0161e predloge in originalno delo.<\/p>\n
V motivih ikon so nakopi\u010dene izku\u0161nje stoletij. Svojevrsten nematerialni, duhovni naboj, \u017ear\u010denje duhovne ideje lahko za\u010dutimo tudi tedaj, ko ikone opazujemo z lai\u010dnega stali\u0161\u010da, kot likovne izdelke z umetni\u0161ko vrednostjo.<\/p>\n
Duhovno podstat povezujemo z ikonami tako v vzhodnem kot zahodnem kr\u0161\u010danstvu, \u010deprav so v slednjem ikone mnogo redkej\u0161e, izdelane pod vzhodnokr\u0161\u010danskimi vplivi in nimajo ve\u010d vloge v bogoslu\u017eju oziroma nam njihova prvotna teolo\u0161ka vloga ni ve\u010d znana.<\/p>\n
Albina Nastran posega po motivih ikon, ki pripadajo ruski, gr\u0161ki, gr\u0161ko-kretski \u0161oli ali novodobnim \u0161olam ikonopisja. Njeni najljub\u0161i motivi so Mater Bo\u017eja z detetom in angeli. Njihov izbor potrjuje te\u017enjo po vsebinskem, duhovnem sozvo\u010dju z ikono, ki zajema tako izbor motiva, \u010das, ko ta nastaja, in naposled kon\u010dni izdelek.<\/p>\n
V slikanju ikon lahko vidimo tudi obliko meditacije, ki omogo\u010da odmik od vsakdanjih skrbi. Med slikarskim postopkom, ob nastajajo\u010di sveti podobi se v slikarki rojeva veselje nad lepoto. Pri tem pa fizi\u010dna lepota prehaja v duhovno, postopek slikanja pa omogo\u010da tudi mo\u017enosti za poglabljanje v lasten du\u0161evni svet, iskanje miru, harmonije … Albina Nastran je poudarila: \/”Skozi poglede poduhovljenih svetih oseb se nas lahko dotika nek nedolo\u010den mir, ki omogo\u010da preseganje minljivosti, harmonija v ustvarjeni ikoni daje upanje, usklajenost linij in barv lahko terapevtsko deluje na na\u0161e ogro\u017eeno bitje.”\/<\/p>\n
dr. Damir Globo\u010dnik, iz predstavitve ob razstavi v galeriji muzeja v \u017deleznikih)<\/p>\r\n
![\"Albina](\"https:\/\/i0.wp.com\/www.kdfjm.si\/wp-content\/gallery\/albina-nastran-ikone-2010-odprtje-razstave\/thumbs\/thumbs_20100409-P10_1842.jpg?ssl=1\"\/)
<\/a>\r\n\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t\t