V slikarskem nagovoru Maria Petri\u0107a lahko za\u010dutimo odmeve prirojene umetnikove ob\u010dutljivosti za spontano, intuitivno oblikovanje podob. Slikarja je pritegnil spro\u0161\u010den likovni zapis, zato se za slikanje odlo\u010da samo v trenutkih navdiha. Njegova teko\u010da slikarska poteza lahko postane tudi nosilec podzavestnih impulzov, ki kompozicijam nadenejo odlo\u010dilen vsebinski poudarek.<\/p>\n
Sprehod skozi slikarsko ustvarjanje Maria Petri\u0107a nam razkrije, da ga dosledno realisti\u010dne ali konkretne odslikave krajine, figure in drugih motivov nikoli niso zanimale. Bolj ga je pritegnilo podajanje vizualnega spomina oziroma vtisov na neki motiv ali do\u017eivetje. Zato je pri oblikovanju kompozicij lahko posegal po postopkih stilizacije, likovnega prevrednotenja in opu\u0161\u010danja nebistvenega. Posamezne motivne elemente pogosto lahko samo slutimo v osnovnih obrisih, drobnih fragmentih in aluzijah. Nagnjenost do spro\u0161\u010dene gradnje podob je nekatere motive raztopila in povezala v malone abstraktno likovno polje. Tudi barvna skala se je uklonila slikarjevim hotenjem.<\/p>\n
Morda \u0161e pomembnej\u0161a od asociativnosti motivov na slikah Maria Petri\u0107a je bila \u017eelja po vsebinski izpovedi. Kompozicije je namre\u010d zasnoval kot prispodobe osebnega sveta, vanje so vtisnjena nekatera njegova razmi\u0161ljanja. Z njimi nam v \u0161ifrirani likovni govorici, v slikarski pisavi, izpoveduje svoje \u010dutenje in videnje sveta.<\/p>\n
Najnovej\u0161i ciklus slik Maria Petri\u0107a velja presojati v okviru njegovega celotnega opusa. Lahko bi dejali, da delno korenini tudi v umetnikovi mladosti. \u017divahen kolorit, v katerem prevladuje svetlo modra barva, lahko namre\u010d razumemo kot odsev elementa vode, torej kot daljni spomin na rodno slikarjevo Lonjsko polje ali pa morda kot spominjanje na bivanje na morju, ob Kolpi idr.<\/p>\n
Nemirno kompozicijsko so\u017eitje pestrih potez in ploskev ni zgolj spro\u0161\u010dena igra barv, svetlobe in oblik, v njem namre\u010d lahko razbiramo ve\u010dno valovanje narave, ve\u010dno pretakanje \u017eivljenja iz ene oblike v drugo. Mario Petri\u0107 tako pripoveduje o lastni zra\u0161\u010denosti z naravo. Njegova poteza je praviloma impulzivna in lahkotna, toda motivi so \u0161e vedno ujeti v kompozicijsko mre\u017eo. Trdna gradnja slikarskega prostora je eno izmed osrednjih ustvarjalnih na\u010del, ki se mu Mario Petri\u0107 ne bo odrekel niti pri skorajda abstraktno u\u010dinkujo\u010dih podobah.
\nV slikarstvu Maria Petri\u0107a ne bi mogli zaslediti zapletenih filozofskih paradigem. Vendar so v njegove kompozicije vtisnjene mnoge slikarjeve \u017eivljenjske resnice. Eden izmed njegovih zna\u010dilnih motivov je stilizirana pe\u0161\u010dena ura, ponazarjajo\u010da pretakanje \u010dasa, iztekanje in minevanje, ki se mu mora podvre\u010di slehernik. \u010clove\u0161ka figura Mariu Petri\u0107u nikoli ni samo nosilec ali ogrodje kompozicije, saj jo je povzdignil na raven simbolnega. Med najbolj komunikativne simbole na njegovih slikah sodijo tudi drobne lebde\u010de figure. Morda nam s svojim stremljenjem v vi\u0161ino izpri\u010dujejo \u017eivljenjsko silo, morda ponazarjajo du\u0161e, ki se dvigajo v nebo. Figura, na primer simboli\u010dno stilizirana Kristusova postava, v likovnem svetu Maria Petri\u0107a lahko govori tudi o iskanju \u010dlove\u0161ke identitete v prostranostih sodobnega \u010dasa.<\/p>\n
O\u010ditno je, da slikarja toliko kakor konkretni svet zanima tudi govorica duhovnega in da ga je enako kakor materialni pritegnil tudi duhovni naboj likovnega dela. Zanikanje snovnega zna\u010daja upodobljenih motivov in poudarjanje njihovega duhovnega bistva nam na formalni ravni izpri\u010duje tudi svetlobno in barvno \u017earenje kompozicij, ki nekoliko spominjajo na vitra\u017ee.<\/p>\n
Damir Globo\u010dnik<\/p>
Mario Petri\u0107, <\/strong>akademski slikar, se je rodil 22. malega srpana 1925 v Sisku na Hrva\u0161kem. Slikarstvo je za\u010del \u0161tudirati na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, nadaljeval pa na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in tu diplomiral 1951. leta. V razredu profesorja Gabrijela Stupice je 1953. leta kon\u010dal specialko za slikarstvo. Svoje \u017eivljenje je od leta 1961 do upokojitve 1986 posvetil pedago\u0161kemu delu na menge\u0161ki osnovni \u0161oli.<\/p>\n Odprtje razstave slik <\/strong>je bilo v soboto, 8. ro\u017enika 2002, ob 18. uri v Galeriji me\u017enariji na Trdinovem trgu 11 v Meng\u0161u.<\/p>\n Razstava je bila na ogled <\/strong>do 22. ro\u017enika 2002, in to vsak dan od 18. do 20. ure, ob nedeljah pa tudi od 9. do 11. ure.<\/p>\n Kulturni program <\/strong>ob odprtju je oblikoval violinist Janez Podlesek.<\/p>\n Razstavo sta omogo\u010dili: <\/strong>Ob\u010dina Menge\u0161 in \u017dupnija Menge\u0161.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" V slikarskem nagovoru Maria Petri\u0107a lahko za\u010dutimo odmeve prirojene umetnikove ob\u010dutljivosti za spontano, intuitivno oblikovanje podob. Slikarja je pritegnil spro\u0161\u010den likovni zapis, zato se za slikanje odlo\u010da samo v trenutkih navdiha. Njegova teko\u010da slikarska poteza lahko postane tudi nosilec podzavestnih impulzov, ki kompozicijam nadenejo odlo\u010dilen vsebinski poudarek. Sprehod skozi slikarsko ustvarjanje Maria Petri\u0107a nam razkrije, […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":67,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-289","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P73nhm-4F","jetpack-related-posts":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/289","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=289"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/289\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3517,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/289\/revisions\/3517"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/67"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=289"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}