\r\n\t\r\n\t\r\n\t\r\n\t
Franc Ropret, rezbar in kipar je k portretu Antona A\u0161kerca v polnilo ene od razstavljenih omar vrezal tudi njegov znani stih: \u00bbV delih svojih sam bo\u0161 \u017eivel ve\u010dno\u2026\u00ab<\/p>\n
Razstava, ki jo v sodelovanju s Kulturnim dru\u0161tvom Franca Jelov\u0161ka Menge\u0161 posve\u010damo priljubljenemu menge\u0161kemu rezbarju in kiparju Francu Ropretu, je predstavitev nekaterih njegovih del, ki do sedaj niso bila dostopna javnosti. Mestni muzej Menge\u0161 si od ustanovitve prizadeva iztrgati pozabi tisto, kar se je skozi \u010das vrednega rodilo, zraslo ali nastalo v tem na\u0161em prelepem prostoru. Med skoraj docela prezrte spada tudi Franc Ropret. S portretom in dvema reljefoma ga v II. delu 2. snopi\u010da Menge\u0161kega zbornika omenja prof. Ivan Vidali. Do sedaj najve\u010d je o njem zapisal Stane Stra\u017ear v knjigi Menge\u0161 in Trzin skozi \u010das (Menge\u0161, 1993). Posebej velja spomniti na razstavo njegovih del leta 1972 v Meng\u0161u, ki jo je strokovno pripravil prof. \u010crtomir Zorec. Hkrati ne smemo zamol\u010dati uni\u010denja preko sto razli\u010dnih njegovih del, predvsem portretov, ki so bili v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja zabetonirani v tla zdaj\u0161njega kulturnega doma v Meng\u0161u.<\/p>\n
Ohranjena dela \u017eal predstavljajo le neznaten dele\u017e njegovega celotnega opusa, ki pa nas vendar \u0161e vedno \u017eivo, blagodejno, \u010dute\u010de, prijazno, spodbudno opominjajo k rodoljubju, svobodoljubju, slovenstvu, ponosni in dostojanstveni dr\u017ei in tudi k \u010dudenju, \u010da\u0161\u010denju in svetosti. \u017de sedaj Ropret \u017eivi v nas, ki smo ga spoznali v ohranjenih delih, saj dajo slutiti veli\u010dino avtorja.<\/p>\n
Leta 2005 smo od Zlatke Bo\u0161tic iz Ljubljane odkupili danes razstavljeno pohi\u0161tvo. Sedem stolov z motivi Bleda, Bohinja in Triglava, dve omari z upodobitvami Pre\u0161erna, Gregor\u010di\u010da, A\u0161kerca in Jenka z bogatim rastlinskim okrasjem, manj\u0161a omara s cvetli\u010dnimi dekoracijami in bogato rezbarjena kredenca so poleg mize, ki ni okra\u0161ena, razstavljeno Ropretovo pohi\u0161tvo.<\/p>\n
Ob tej prilo\u017enosti razstavljamo tudi kip Marije, matere bo\u017eje, ki ga je muzeju podarila Vida Stele iz Pristave.
\nPri\u010dujo\u010da razstava je torej nov prispevek na poti, ki naj bi v doglednem \u010dasu omogo\u010dila celovitej\u0161o presojo Ropretovega dela in njegovo dostojno umestitev v umetnostno zgodovino konca 19. in prvo polovico 20. stoletja.<\/p>\n
Razstava naj bo spodbuda vsem, ki hranijo Ropretova dela, da nas o njih obvestijo in bi tako lahko spoznali in kon\u010dno bolj celostno predstavili njegov kiparski talent.<\/p>\n
Janez \u0160krlep<\/p>\n
Rezbar in kipar Franc Ropret<\/strong> se je rodil na Bledu 6. novembra 1878. Rezbarstva, kiparstva in restavratorstva se je u\u010dil v Radovljici pri Janezu Vurniku ml. (1849\u20131911) in v Visoki \u0161oli za umetno obrt v Ljubljani pri akademskem kiparju Alojziju Repi\u010du (1866\u20131941). Leta 1918 se je poro\u010dil z vdovo svojega brata Antona, ki je padel v prvi svetovni vojni in se preselil v Menge\u0161. Tu je ob vodenju kartona\u017ene tovarne veliko kiparil predvsem portrete, narodne in nabo\u017ene motive ter motive iz kme\u010dkega \u017eivljenja. Nedavno je bil Mestnemu muzeju Menge\u0161 v odkup ponujen mogo\u010dni reljef z motivom Pomor nedol\u017enih otro\u010di\u010dev z letnico 1931. Najbolj znana je njegova drobna plastika in Zalokarjev nagrobnik. Po smrti 14. oktobra 1952 je bil pokopan na Bledu.<\/p>\n\r\n\t\r\n\t\r\n\t\r\n\t
![\"Odprtje](\"https:\/\/i0.wp.com\/www.kdfjm.si\/wp-content\/gallery\/2008ropretodprtje\/thumbs\/thumbs_20081213-razstavaRopret2008-8839.jpg?ssl=1\"\/)
<\/a>\r\n\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t\t