{"id":1793,"date":"2012-06-13T08:14:27","date_gmt":"2012-06-13T07:14:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kdfjm.si\/?page_id=1793"},"modified":"2015-10-11T21:29:24","modified_gmt":"2015-10-11T20:29:24","slug":"prisluskovanja-tanje-pine-skufca","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.kdfjm.si\/?page_id=1793","title":{"rendered":"Prislu\u0161kovanja Tanje Pine \u0160kufca"},"content":{"rendered":"

Tanja-Pina \u0160kufca, rojena leta 1967, je po kon\u010dani Srednji \u0161oli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani leta 1994 diplomirala iz slikarstva pri profesorju Zdenku Huzjanu, na oddelku za likovno pedagogiko Pedago\u0161ke fakultete v Ljubljani. Med \u0161tudijem je bila nagrajena s \u0161tudentsko Pre\u0161ernovo nagrado. Pou\u010devala je likovno vzgojo v osnovni \u0161oli, sedaj pa deluje kot vodja izpostave JSKD v Logatcu.<\/p>\n

TANJA-PINA \u0160KUFCA<\/strong>
\nLikovna dela Tanje-Pine \u0160kufca predstavljajo slikarkino subtilno prislu\u0161kovanje krajinskim motivnim vzpodbudam. Te prihajajo iz raznovrstnih okolij in pripadajo razli\u010dnim izsekom iz naravnega \u010dasovnega krogotoka. Na za\u010detku ustvarjalne poti je navdu\u0161enost nad motivom izra\u017eala s skrbnim sledenjem elementom njegove ilustrativnosti, z mimeti\u010dnim razkrivanjem bistvenih sestavin posameznega miljeja, kar je njenim slikam dajalo topografsko dolo\u010dljivost. Svet videnega in do\u017eivetega je ostal inspirativen, a avtorica se na nadaljnji poti ni ve\u010d odlo\u010dala za njegovo klasi\u010dno (re)interpretacijo, saj je \u017eelela prese\u010di njegovo podobo, jo spremeniti v povsem njeno, avtenti\u010dno likovno in vsebinsko transformacijo. Videnje se je namre\u010d obogatilo z vse bolj intimno, trenutno slikarkino refleksijo. S svojimi mislimi in \u010dutenji je najprej \u00bbzaorala\u00ab med njive, na polja, ki jih je likovno obdelovala z materialno polnimi barvnimi nanosi, z odlo\u010dnimi, teko\u010dimi, \u0161irokimi in krepkimi potezami, z barvami, ki so prina\u0161ale resni\u010dnost in hkrati slikarkino (ob)\u010dutenje te resni\u010dnosti, ki so izra\u017eale njen oseben, subjektiven odnos do stvarnosti. \u010ceprav je ta \u0161e vedno bivala v okvirih realizma, so ji izrazitej\u0161a barvna nagla\u0161evanja in drobna formalna preoblikovanja dajala ekspresivni utrip. V tovrstni slogovni smeri se nizajo tudi dela likovno-formalno in vsebinsko zaokro\u017eenega cikla slik z naslovom Odsevi. Ti predstavljajo slikarkin sprehod po mestnem jedru na\u0161e prestolnice, ob reki Ljubljanici, v katero se ogledujejo veli\u010dastne arhitekturne kulise. Tok reke zamaja njihovo stati\u010dnost, eksaktno in dovr\u0161eno fantazijsko zavijuga, razigrano poplesava in se spreminja v nekak\u0161en slikarkin privid dinami\u010dno artikuliranih barvnih ploskev, udejanjenih s slikarkinimi bravuroznimi potegi \u010dopi\u010da ter o\u017eivljenimi z refleksijami magi\u010dne svetlobe. S sestavljanjem oblik na re\u010dni gladini avtorica lovi minljivost in \u010darobnost trenutka. Ne ostaja pa le na povr\u0161ini, saj reka postane nekak\u0161na metafora za o\u010di\u0161\u010denje misli, za njihov potop v simbolne dimenzije, v katerih odsevajo pomembna soo\u010danja med materialnimi in duhovnimi vsebinami, med minljivim in ve\u010dnim. Nadaljnje potovanje skozi slikarski medij jo je pripeljalo do sestavljanja motiva iz segmentiranih barvnih nanosov in s tem v neposredno bli\u017eino impresionisti\u010dne metode slikanja. Z njo je avtorica iz\u017eivela svoj vizualni spomin na travnike, na zelene povr\u0161ine, katerim ni videti konca, na kompozicijsko odprte planjave, ki v misel prikli\u010dejo pesem \u0161panskega pesnika Federica Garcie Lorca in so hkrati dokaz, da Tanja-Pina \u0160kufca slikovno povr\u0161ino spreminja v \u017eiv, pomirjujo\u010d, v mladostno pomladno zelenilo odet prostor, ki se iz enega samega barvnega imenovalca razpira v zahtevne odtenke in v ob\u010dutena tonska stopnjevanja, v \u010dudovito zelenilo, ki ga mestoma dodatno o\u017eivljajo oblikovno stilizirani, barvno pa intenzivni in \u017earilni travni\u0161ki cvetovi. Bogato slikovno fakturo sestavlja iz barv, ki predstavljajo posnemanje naravnih danosti. Z raznolikostjo nanosov, obdelav, intenzitet in njihovih struktur pa \u0161e stopnjuje opti\u010dno resni\u010dnost. Barvno substanco spreminja v \u017eiv, pulzirajo\u010di ekosistem, v realizem oz. naturalizem, ki pa ne pripada zrcaljenju stvarnosti, ampak z abstraktno predstavo uprizorjenemu vsebinskemu bistvu in utripu narave. Barvni segmenti namre\u010d prina\u0161ajo ob\u010dutenje motiva kot vzgon likovne substance, ubrane v subtilno sosledje brez\u0161tevilnih nanosov. Svet Tanje-Pine je poln svetlobe, tiste notranje, latentno prisotne v vsakem barvnem nanosu, pa tudi svetlobe ozadja, ki si i\u0161\u010de pot med posameznimi barvnimi nanosi gosto stkanega slikovnega organizma. S svetlobami in barvami zgovorno govori o atmosferi, o vtisih trenutka, ki se iz zunanjega videnja spremeni v notranje do\u017eivetje. Slikarkina zanimanja in pristopanja k likovni problematiki njena dela pribli\u017eujejo impresionisti\u010dni maniri, vendar ne predstavljajo vstopa v impotentni historicizem, temve\u010d v sorodno, avtorsko svojstveno izra\u017eanje. Za Tanjo-Pino \u0160kufca pa ni impresiven le pogled na travnik, ampak tudi pogled v de\u017eeven, mra\u010den dan, v katerem elemente stvarnosti spirajo ali celo odplavljajo de\u017ene kaplje. Slikovne povr\u0161ine postajajo povsem dematerializirane, spremenjene v ob\u010dutje, v izrazito duhovno stanje. Zgovornost razpolo\u017eenjskih stanj prina\u0161ajo barve, ki jih avtorica ne\u017eno, ve\u010dplastno razgrinja \u010dez slikovni oder, v obliki povsem lazurnih, pa tudi konkretnej\u0161ih barvnih open. Uglasi jih v sugestivne in izrazno mo\u010dne simfonije, v katerih svojo vlogo odigravajo prelivanja, presevanja, pretakanja, v katerih je zaznati dialog med premi\u0161ljeno pozicioniranimi dotiki slikovnega odra in stihijskimi intervencijami. Tudi v mrakobnost de\u017eevnega dne se prikrade slutnja svetlobe, ki \u00bbmle\u010dno\u00ab sije v neskon\u010dnosti slikovnega odra. Krajinska stvarnost pa postane prizor, v katerem je jasno izra\u017een slikarkin princip sublimacije. Med zunanjimi impulzi in notranje osmi\u0161ljenimi interpretacijami bivajo tudi njeni motivi, povezani z morjem, z vodo. S \u0161irokimi, konkretnimi barvnimi nanosi modelira barke ali pa kamenje tik pod vodno gladino. Ko se potopi ni\u017ee, ko njena ustvarjalna misel se\u017ee globlje pa barve in poteze pripovedujejo le \u0161e o ob\u010dutjih: zastrtih, povsem abstraktnih, a asociativno in sugestivno mo\u010dnih. Barva je vse, so bile misli Marca Chagalla, misli, ki jih Tanja-Pina \u0160kufca spreminja v slikarska dejanja. Hladne in tople, pastozne ali lazurne, zamolkle ali \u017earilne so njeno veli\u010dastno izrazno sredstvo, s katerim uprizarja, pripoveduje in izpoveduje, povzema resni\u010dnost zunanjega in razkriva enigmati\u010dnost notranjih razpolo\u017eenj.<\/p>\n

Anamarija Stibilj \u0160ajn<\/p>\n

\"FotoPeterSkrlep-0672\"\"FotoPeterSkrlep-0676\"\"FotoPeterSkrlep-0683\"\"FotoPeterSkrlep-0690\"\"FotoPeterSkrlep-0691\"<\/div><\/div>\n\n