{"id":146,"date":"2008-11-25T23:44:30","date_gmt":"2008-11-25T21:44:30","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kdfjm.si\/?page_id=146"},"modified":"2015-10-11T21:29:23","modified_gmt":"2015-10-11T20:29:23","slug":"nikolaj-masukov-povestice","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.kdfjm.si\/?page_id=146","title":{"rendered":"Nikolaj Ma\u0161ukov \u2013 Povestice"},"content":{"rendered":"<p><strong><div class=\"slideshow\"><div id=\"ngg_slideshow61461\" class=\"ngg-slideshow owl-carousel\" style=\"max-width: px; max-height: px;\"><img data-recalc-dims=\"1\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/i0.wp.com\/www.kdfjm.si\/wp-content\/gallery\/masukov2004\/jegulja.jpg?ssl=1\" alt=\"jegulja.jpg\" style=\"max-width: px; max-height: px; width: auto; height:auto; margin:auto\"><img data-recalc-dims=\"1\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/i0.wp.com\/www.kdfjm.si\/wp-content\/gallery\/masukov2004\/krokar.jpg?ssl=1\" alt=\"krokar.jpg\" style=\"max-width: px; max-height: px; width: auto; height:auto; margin:auto\"><img data-recalc-dims=\"1\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/i0.wp.com\/www.kdfjm.si\/wp-content\/gallery\/masukov2004\/tiger.jpg?ssl=1\" alt=\"tiger.jpg\" style=\"max-width: px; max-height: px; width: auto; height:auto; margin:auto\"><\/div><\/div>\n\n<script type=\"text\/javascript\">jQuery(document).ready(function($) {\r\n\t\t\tvar owl = $('#ngg_slideshow61461');\r\n\t\t\towl.owlCarousel({\r\n\t\t\t\titems: 1,\r\n\t\t\t\tautoHeight: false,\r\n\t            dots: true,\r\n\t            autoplay: true,\r\n\t\t\t\tautoplayTimeout: 3000,\r\n\t\t\t\tautoplayHoverPause: true,\r\n\t\t\t\tanimateIn: 'fadeIn',\r\n\t\t\t\tanimateOut: 'fadeOut',\r\n\t\t\t\tloop: true,\r\n\t\t\t\tmouseDrag: true,\r\n\t\t\t\ttouchDrag: true\r\n\t\t\t});\nowl.click( function () {\r\n                    owl.trigger( 'next.owl.carousel' );\r\n                } );});\n<\/script><\/strong><\/p>\n<p><em><strong>O vr\u0161i\u0161kem krokarju in planinskem orlu<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Tej zgodbi sem prisluhnil na robu gozda, v \u010debelnjaku starega \u017eupnika gospoda Marka. Spletel jo je iz bren\u010danja kranjske sivke med cvetovi detelje in spomladanskih oblakov nad Kranjsko Goro.<\/p>\n<p>Ta dva veli\u010dastna pti\u010da iz pradavnih \u010dasov sta \u017eivela tu, v osr\u010dju Alp, vsak na svoj posebni in hkrati zanimivi na\u010din. Orel je bil kajpak vladar. V njegovo posest so spadali Triglav s stotimi sosednjimi hribi in stotimi dolinami.<\/p>\n<p>Na najvi\u0161ji in najte\u017ee dostopni steni Triglava si je orel izbral prostor za velikansko, razko\u0161no gnezdo. Od tod je vsako jutro poletel, da bi si ogledal svojo posest. Njegovo ostrovidno oko je pazilo na red in pravi\u010dnost v kraljestvu. Z vi\u0161ine je nadzoroval \u017eivljenje spodaj in vsi so to vedeli: od \u010debel do ljudi. In vsi so bili seveda ponosni, da \u017eivijo v kraljestvu planinskega orla. \u0160e sam orel je bil ponosen, saj se je zavedal svoje veli\u010dine in dostojanstva. Bil je strog in pravi\u010den in, kakor se spodobi za vse kralje in vladarje tega sveta, veli\u010dastno ohol.<\/p>\n<p>Kadar je ob jasnih popoldnevih na svojih \u0161irokih krilih jadral nad Triglavom, se je zdelo, da ho\u010de povedati: \u00bbJaz, ki sem mogo\u010den, sem tu zgoraj, vi, ki ste majhni, pa ste nekje tam doli.\u00ab<br \/>\nNo, samo nekaj je motilo planinskega orla, nekaj je motilo popolni red v njegovem kraljestvu. To je bil vr\u0161i\u0161ki krokar, zelo velik, star pti\u010d. Imel je \u010drno-modro lesketajo\u010de se perje, mo\u010dan kljun in tako globok in skrivnosten pogled, da je vsak, ki se je sre\u010dal z njim, izgubil pogum; spreletel ga je rahel hlad, kakor da bi padel v neko kozmi\u010dno brezno \u010dasa in modrosti.<\/p>\n<p>V\u010dasih se je med igro svetlobe in senc zdelo, da se je zlil s skalami; zdelo se je, da krokar ni ne \u017eiv ne mrtev, kakor da bi bil samo on tisti, ki mu je bilo dovoljeno pogledati na drugo stran skrivnosti.<\/p>\n<p>Nih\u010de ni vedel, kdaj se je krokar naselil na Vr\u0161i\u010du in koliko je star. Ljudje so menili, da ima sto, mogo\u010de celo dvesto let, med starci v Kranjski Gori pa so kro\u017eile govorice, da je krokar stra\u017ear \u010dasa in da se je rodil in bo umrl skupaj z gorami.<\/p>\n<p>Prebivalci Vr\u0161i\u010da so do njega \u010dutili spo\u0161tovanje, celo nekaj strahu, in \u010deprav ni storil nikoli nikomur ni\u010desar hudega, so se ljudje njega in njegovega pogleda, \u010de se je le dalo, raje izognili.<\/p>\n<p>Pripovedovali so, da je bilo v\u010dasih, pred svitom, videti modrikaste, iskre\u010de se trakove, pokrite s srebrnikastim ivjem, ki so med skalami in drevjem \u0161vigali k vr\u0161i\u0161kemu krokarju. Stekali so se k njemu z vseh strani in nato izginevali.<\/p>\n<p>To so bili potoki zapisanega \u010dasa. In \u010de se je po naklju\u010dju zgodilo, da je kdo padel v ta potok, so v siju potoka vsi videli, kako dober ali slab je ta \u010dlovek. Povsem verjetno so se prav zaradi tega prebivalci sosednjih hribov in dolin vr\u0161i\u0161kega krokarja bali.<\/p>\n<p>Najbolj pa jih je zanimalo, zakaj ta \u010drni pti\u010d zbira modrikasto srebrne potoke, s katerimi so se prepojile njegove peruti; te so se \u0161e nekaj \u010dasa po tistem nenavadnem svitu svetile z modrikastim plamenom. A to je bila krokarjeva skrivnost, kakor vemo, pa skrivnosti kot spomini na slaba dejanja ljudi stra\u0161ijo.<\/p>\n<p>Sicer pa se s slabo vestjo ne sre\u010dujejo samo ljudje. Tudi lisice je motil spomin na ukradene kure pri kranjskogorskih kmetih, medvede spomin na obiske \u010debelnjakov, srne spomin na potacane njive &#8230;<\/p>\n<p>Kaj pa mi\u0161i, komarji, koze, ptice, konji? Vsi, tudi tisti najmanj\u0161i imajo svoje male grehe: mi\u0161i kradejo kmetom \u017eitna zrna, make lovijo mi\u0161i, psi pa preganjajo make. Vse to lahko preberemo v potokih zapisanega \u010dasa.<\/p>\n<p>\u00bbEh, grehi, na\u0161i zemeljski grehi!\u00ab so sopihali kranjskogorski starci, ko so zgodbo o vr\u0161i\u0161kem krokarju pripovedovali otrokom. A otrok ta \u017ealostna zgodba ni preve\u010d zanimala. Nekaj \u010dasa so naveli\u010dano poslu\u0161ali, potem pa urno stekli nazaj k svojim veselim otro\u0161kim igram. Razlog za njihovo brezbri\u017enost je bil gotovo v tem, da \u0161e niso imeli na vesti grehov oziroma niso poznali gorja, ki ga grehi prina\u0161ajo. Samo \u010das je tisti, ki kakor velika reka nana\u0161a \u017eivljenjski prah in umazanijo na obraze ljudi.<\/p>\n<p>Na obrazih starih ljudi lahko preberemo, kako so \u017eiveli in koliko grehov imajo njihove du\u0161e. Sre\u010dni so tisti, na obrazih katerih lahko vidi\u0161 odtis mladosti, otro\u0161ko iskrico v o\u010deh, razposajen nasmeh iz otro\u0161tva.<\/p>\n<p>\u00bbOh, ljudje, ljudje,\u00ab je trudno zavzdihnil krokar, medtem ko je racal po skalni polici in opazoval modro svetlobo sredi svojih kril. Da bi bolje videl, kaj so spet napravili ti veliki grehotvorci, si je pokrival glavo s krilom. Utrujen od vseh teh grehov, se je, da bi \u0161e na\u0161el kak\u0161en smisel, ve\u010dkrat ustavil, premi\u0161ljeval, toda vse, kar se je zgodilo od tega tiso\u010dletnega stanja, je bilo, da ga je trgalo in \u0161\u010dipalo po kosteh in sklepih. Kaj bole\u010dine, te bi \u0161e nekako prena\u0161al. A ko je videl spodaj pod sabo toliko trpljenja in gorja, ki ga, kdo bi vedel zakaj, prizadenejo drug drugemu ljudje, je postala njegova du\u0161a tako te\u017eka, da je komaj zaplahutal s krili. Najhuje je bilo, da temu ni bilo videti ne konca ne kraja.<\/p>\n<p>V potokih zapisanega \u010dasa je krokar videl tudi ujete ruske vojake, ki gradijo cesto na Vr\u0161i\u010du. Koliko je bilo \u0161ele tam \u017ealosti in samote, da so modrikasti potoki in krokarjeve peruti postajali sivi. Kakor je videl krokar, ruske ujetnike ni toliko trpin\u010dilo delo kakor domoto\u017eje po \u0161irnih stepah, po brezah, po tajgi, po balalajki &#8230;<\/p>\n<p>\u00bbOh, ljudje &#8230;, ljudje &#8230;,\u00ab je oto\u017eno krakal krokar. \u00bbKoliko groze boste \u0161e prizadejali drug drugemu?!\u00ab<\/p>\n<p>Orel, ki je z vi\u0161ine opazoval Vr\u0161i\u010d in te male ljudi, je bil nezadovoljen s krokarjem.<\/p>\n<p>\u00bbSamo poglej si to staro pti\u010dje stra\u0161ilo! Kje je spo\u0161tovanje?! Ali ta pti\u010d sploh ve, kdo je vladar Alp?! Koliko let \u017ee kro\u017eim nad njim, pa ni niti glave obrnil!\u00ab se je jezil orel, kajti vedel je, da njegov vladarski sijaj prav ni ne gane starega krokarja.<\/p>\n<p>Najve\u010dkrat ga je videl, kako je zatopljeno strmel v svoje modrikaste potoke ter se sem in tja ozrl k ujetnikom, ki so gradili cesto.<\/p>\n<p>\u00bbLe zakaj ga zanimajo ti mali sivi ljudje, ki gradijo cesto?! Kaj bi jih gledal! Ljudje imajo svoj vojni red, \u010de zmaga mo\u010dnej\u0161i, \u0161ibkej\u0161i umre,\u00ab je s prezirom govoril orel. Kot najmo\u010dnej\u0161i v kraljestvu je orel to dobro razumel.<\/p>\n<p>Vendar nekega zimskega dne ni ve zdr\u017eal in se je spustil h krokarju. Ta mu je v pozdrav kot sebi enakemu mirno pokimal s kljunom in, kakor da se ni zgodilo ni, naprej strmel v modrikasto svetlobo med svojimi krili.<\/p>\n<p>Orlu, u\u017ealjenemu zaradi tolik\u0161nega nespo\u0161tovanja, je zavrela kraljevska kri in, komaj zadr\u017eevajo\u010d srd, je vpra\u0161al krokarja: \u00bbO ti stari krokar, verjetno slabo vidi\u0161 in nisi opazil, da se je spustil k tebi sam gospodar tukaj\u0161njih krajev. Kje je tvoje spo\u0161tovanje? Kje je globoki poklon? Ali ne ve\u0161, da sem oblast in mo\u010d in da na tem svetu ne obstaja ni\u010d mo\u010dnej\u0161ega od mene?\u00ab<\/p>\n<p>Krokar je nejevoljno privlekel glavo izpod svojega krila in \u0161kripajo\u010de, a trdo, zakrakal: \u00bbNima\u0161 prav, vladar. Najmo\u010dnej\u0161a na svetu sta \u010das in ljubezen. Jaz, ki sem njun slu\u017eabnik, pa \u010dastim potoke zapisanega \u010dasa in tako ustvarjam ljubezen. In ker vsako \u017eivo bitje razen tebe, mogo\u010dni vladar, ve, da so mi znani vsi grehi, \u017eivi z zavestjo, da bo neko postalo bolj\u0161e, in zato posku\u0161a manj gre\u0161iti. Prav zaradi tega upanja se v modrikastih potokih pri\u017eiga ve in ve srebrnih zvezdic ljubezni; in neko bodo vsi potoki postali ena sama velika reka ljubezni in ta bo zapolnila vsak najmanj\u0161i koti\u010dek na zemlji.\u00ab<\/p>\n<p>Orel, ki kar ni mogel verjeti tem krokarjevim besedam, je zasikal: \u00bbVidim, da nima\u0161 niti spo\u0161tovanja do svojega gospodarja niti pameti, ko govori\u0161 o teh nami\u0161ljenih stvareh kakor o ne\u010dem resni\u010dnem. Tisto, kar obstaja in velja na tem svetu, sta oblast in mo\u010d.\u00ab<\/p>\n<p>Kakor da krokar ne bi sli\u0161al, kaj mu je govoril orel, si je nekaj pozorno ogledoval pod svojo \u010drno perutjo.<\/p>\n<p>To je \u0161e bolj razjarilo orla, da je visoko zamahnil s krili: \u00bbO, ti stari neumni pti\u010d, pri pri\u010di te razbijem!\u00ab Krokar je ob teh besedah samo odmahnil s krilom in se zazrl nazaj v svoje modrikaste potoke.<\/p>\n<p>Orel se je dvignil visoko v zrak in kakor kamen padel na krokarja. Udarila sta se eden ob drugega. Zavrtela sta se v klob\u010di\u010du Oblast in Mo\u010d \u2013 Ljubezen in \u010das. Zvalila sta se skupaj s kamenjem, drevesi in snegom.<\/p>\n<p>Navzdol je zdrvel plaz, ki je pometal vse na svoji poti. In preme\u0161ale so se te vzvi\u0161ene besede s potoki \u010dasa, z modrim polomljenim perjem, s kriki ljudi, z zavijanjem \u017eivali &#8230; Sneg, roke, kamenje, krila, o\u010di, polne solz in groze, spomin, ljubezen in vzdihi. Do samega dna, kjer je ti\u0161ina.<\/p>\n<p>Izpod kamenja so pritekli modrikasti potoki zapisanega \u010dasa nekam navzgor, do samega vrha Vr\u0161i\u010da. Prepletli so se v klob\u010di\u010d in se zaiskrili. V tem modro-\u010drnem siju se je spet prikazal obris ve\u010dnega krokarja, ki je bil nenavadno razmr\u0161en. Zaprhutal je, udaril s krili in zletel na skalno polico, kakor da ga plaz ne bi bil pokopal skupaj z ruskimi ujetniki, avstrijskimi vojaki in orlom.<\/p>\n<p>Krokar je dvignil krilo in se zastrmel v modre potoke zapisanega \u010dasa. \u010cas in Ljubezen sta ve\u010dna in skupaj z njima tudi vr\u0161i\u0161ki krokar.<\/p>\n<p>Ko je kon\u010dal pripoved, se je stari \u017eupnik presedel, pretegnil, nato pa je s koti\u010dkom o\u010desa pogledal proti meni in se zvito nasmehnil. Pogledal sem ga, nato pa \u0161e enkrat prisluhnil vetru, ki je v preteklost odna\u0161al zgodbo o orlu in krokarju. In med \u0161u\u0161tenjem trav, vonjem ro\u017e in bren\u010danjem \u010debel, tam nekje globoko izpod neba, tam nekje nad smrekami in Vr\u0161i\u010dem, sem zasli\u0161al \u017eametni glas vr\u0161i\u0161kega krokarja.<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Nikolaj Aleksandrovi Ma\u0161ukov<\/strong> je bil rojen 8. marca 1956 v sibirski vasi Bik na bregu reke Angara blizu Krasnojarska, kjer je najprej (1975 \u2013 1977) dokon\u010dal \u0160olo za slikarstvo, nato pa (1983 \u2013 1988) \u0161e visoko\u0161olski \u0161tudij na akademiji, smer kiparstvo. Leta 1990 je postal \u010dlan Zveze ruskih umetnikov. V Moskvo se je preselil leta 1989. \u010ceprav je bilo te\u017ei\u0161\u010de njegovega \u0161tudija kiparstvo, deluje kot svobodni umetnik na dveh podro\u010djih, slikarstvu in kiparstvu. V Krasnojarsku, enem bogatih, hitro se razvijajo\u010dih sibirskih mest, je z mladostno spro\u0161\u010denostjo pri\u010del raziskovalno posegati po modernisti\u010dnih likovnih spoznanjih, jih uspe\u0161no dopolnjevati in uveljavljati na samostojnih (po letu 1990), pa tudi na skupinskih razstavah s povsem nekonvencionalno, predvsem abstraktno in konceptualisti\u010dno tematiko. Med drugim je ve\u010d njegovih del vklju\u010denih v Muzej za moderno umetnost v Caricinu pri Moskvi. V Slovenijo je skupaj z \u017eeno, slikarko Ma\u0161o Bersan, pripotoval naravnost iz Moskve 1994. leta. Najprej v Ljubljano, po uspe\u0161ni izvedbi naro\u010dil na Bledu pa se je preselil v Ljubno na Gorenjskem.<\/p>\n<p><strong>Odprtje prodajne razstave<\/strong> slik je bilo v \u010detrtek, 12. februarja 2004, ob 19. uri v Galeriji klet na Slovenski cesti 30 v Meng\u0161u.<\/p>\n<p><strong>Razstava je bila na ogled<\/strong> do 27. februarja 2004, in to vsak dan med 17. in 19. uro, ob nedeljah pa je bila zaprta.<\/p>\n<p><strong>Kulturni program<\/strong> je oblikovala kitaristka Meta Skok.<\/p>\n<p><strong>Razstavo je omogo\u010dila <\/strong>Ob\u010dina Menge\u0161.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>O vr\u0161i\u0161kem krokarju in planinskem orlu Tej zgodbi sem prisluhnil na robu gozda, v \u010debelnjaku starega \u017eupnika gospoda Marka. Spletel jo je iz bren\u010danja kranjske sivke med cvetovi detelje in spomladanskih oblakov nad Kranjsko Goro. Ta dva veli\u010dastna pti\u010da iz pradavnih \u010dasov sta \u017eivela tu, v osr\u010dju Alp, vsak na svoj posebni in hkrati zanimivi [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":82,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-146","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P73nhm-2m","jetpack-related-posts":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/146","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=146"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/146\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3502,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/146\/revisions\/3502"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/82"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kdfjm.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=146"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}