” … nagrajeni smo z lepoto, če le v tem nemirnem morju nismo slepi zanjo.” (Lojze Kalinšek)

Svoboden kot ptica

V današnji, sodobni slovenski umetnosti, ki ob številnih galerijah, šolah in društvih, nima skupnega dejavnega središča in je zato celo v manjšem obsegu na enem mestu ni mogoče videti, si je slikar Lojze Kalinšek v nastali »upravni« razdrobljenosti likovnega življenja, ugled in ime utrdil med kamniškimi umetniki. Kot pravi profesionalec deluje Kalinšek na širokem likovnem področju, saj mu študijska poglobljenost v svet fotografije odpira še dodatne možnosti umetniškega ustvarjanja.

Slikar Lojze Kalinšek je v svojem, z razstavami dokumentiranem petindvajsetletnem umetniškem delovanju, in to ob zahtevnem, a uspešnem vsakodnevnem pedagoškem delu z mladimi, uspel izoblikovati svoj lasten, likovno zanimiv in z življenjem povezani umetniški svet. Sestavljen je večinoma iz ciklusov, ki se z nizom slik navezujejo na različne vsebinske teme in likovna področja, od povsemrealistično zasnovanih motivov do abstraktnih kompozicij. V duhu sodobnih soočanj umetniških likovno raziskovalnih teženj so Kalinškove razstave pogosto omejene lahko le na prikaz del nekega krajšega časovnega izseka. s povsem določeno in vsebinsko zaokroženo, v enem ciklusu zajeto tematiko (krajine, figuralne in abstraktne kompozicije, »Obnebje ptic« – tako je serijo drobnih intimnih slik poimenoval njegov slikarski kolega, sicer tudi znan slovenski likovni kritik Dušan Lipovec, ciklus »Odisej« ali ženski akt kot ena najpriljubljenejših tem v slikarstvu novega veka). Nič manj pa niso zanimive umetnikove predstavitve z občasnimi širšimi vpogledi v njegovo ustvarjalnost. Občutljiv za likovna dogajanja v okolici in na tujem, se slikar prizadevno, a neobremenjeno in z lahkotnostjo, ustvarjalno odziva na razna doživetja in zelo pogosto tudi na razne sugestivne likovne pobude, ki se mu zdijo vznemirljive in dovolj privlačne, da jih prevzame v svoj likovni svet. Težko je reči, v čem je v vsej tematski različnosti določena in prepoznavna skupna vez, še posebno ker je slikar zelo svoboden tudi v izdelavi del, v načinu slikanja glede na. barvni namaz ter efektnost, ki jo s tem dosega. Skupna značilnost in odlika slik Lojzeta Kalinška je predvsem velika barvna kultura. Njegov barvni svet je prefinjen in nežno prijeten in zato navidez omejen, v bistvu pa zelo barvit in kljub ekspresionistični samovoljnosti umirjeno pisan. Povsem avtorsko je uveljavljena; z rahlo ekspresionistično deformacijo tudi stilizacija realnega sveta v mejno območje z abstrakcijo. S presenetljivo sproščenostjo, s svojsko duhovitostjo in humorjem sprošča slikar svojo domišljijo pri slikanju ciklusa iz starogrškega mita o »Odiseju«, v ciklusu, kjer so tudi posamezne podobe zaključen in samostojen likovni organizem. V slikah na temo Odisej je čutiti veliko topline Mediterana.

Prav tako nekoliko antično, v bistvu pa moderno je občuten in doživet niz malih ženskih aktov, tudi izdelanih v s strastjo prežetem načinu slikarja Lojzeta Kalinška.

dr. Mirko Juteršek

Kalinškovo figurativno slikarstvo lahko poimenujemo »Zgodbe, transformirane v čisto likovnost«. Kot slikarski mag začara ljudi in živali v čudežna, pravljična bitja, porojena iz praspominov, bajk, mitov in subjektivnih doživetij. Vendar nikoli ne zapade v golo ilustrativnost, kar zgovorno kaže slikarski ciklus »Peht in Očakov Triglava«, kjer je legendo in mit nekoliko ironično in karikirano, a nadvse uspešno likovno preobrazil in spojil z danim okoljem in naravo.

Sredi devetdesetih let je začel nastajati ciklus »Odisej«, kjer se je umetnik na zunaj naslonil na Homerja in njegov ep, visoko pesem intelekta, ki je izvor čiste človečnosti, človeških strasti in želja, veselja in žalosti, hrepenenja in obupa. Poleg znanih slikarjevih kvalitet veje iz tek slik tudi duh antičnestarogrške kulture, zibelke zahodnoevropske civilizacije, ki je večen in v nekem smislu univerzalen. V teh delih se pogosto izrisuje simbolna polkrožna tvorba, kot barka, ladja – grški galion, ki je tudi simbol in prispodoba nenehnemu življenjskemu popotovanju, iskanju vrednot in smisla, skratka, človeškemu življenju samemu. Občasna odslikovanja krajin in vedut so nastala predvsem na slikarjevih popotovanjih, likovnih srečanjih in slikarskih delavnicah, ki se jih slikar redno udeležuje. V zgodnjih delih je šlo predvsem za mimetično in topografsko preslikovanje danega motiva, a že takrat z nekaterimi značilnimi likovnimi nastavki, ki obvladujejo Kalinškovo slikarstvo še danes. Še vedno razpoznavne arhitekture ali vedutni pogledi so svojsko simbolno stilizirani, z izkušnjami ekspresionističnih in kubističnih slikarskih praks, oplemeniteni z lastnimi likovnimi izkušnjami, s pridihom pristne otroške igrivosti, Kleejevske radoživosti in svojske ironije. Ta specifična ironičnost, pridušen likovni humor, pa tudi zasanjana igrivost in simbolne usedline praspominov so rdeča nit in »zaščitni znak« avtorjevega likovnega ustvarjanja.

Dušan Lipovec

Lojze Kalinšek, slikar in likovni pedagog se je rodil leta 1956, leta 1977 pa je diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Po končanem študiju se redno udeležuje vsakovrstnih likovnih kolonij, simpozijev in srečanj doma in v tujini, kjer si likovni ustvarjalci izmenjujejo mnenja in izkušnje ter v različnih naravnih okoljih bogatijo ustvarjalno inspiracijo. Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Ves čas svojo likovno dejavnost združuje s pedagoškim delom z mladino na mengeški osnovni šoli, deluje pa tudi kot mentor in umetniški vodja kamniškega likovnega društva.

Ukvarja se tudi s fotografijo in oblikovanjem na grafičnem in tehničnem področju. V več kot 25 letnem ustvarjalnem obdobju ima za seboj približno 30 samostojnih in več kot 100 skupinskih razstav svojih likovnih del, poleg Slovenije tudi v Avstriji, Hrvaški, Nemčiji, Madžarski, Turčiji, Romuniji in Moldaviji.

Odprtje prodajne razstave slikje bilo  v sredo, 11. oktobra 2006, ob 20. uri v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu.

Razstava je bila na ogled do 28. oktobra 2006, in to vsakdan med 18. in 20. uro, ob nedeljah in med prazniki pa je bila zaprta.

Razstavo sta omogočili Župnija Mengeš in Občina Mengeš.