Odprtje razstave Matevža Škufca je bilo v petek, 25. maja 2012, ob 20. uri v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu. Razstavo si je bilo mogoče ogledati do petka, 8. junija 2012, vsak dan med 17. in 19. uro. Ob nedeljah in praznikih je bila razstava zaprta.

Matevž Škufca

Na začetku ustvarjalne poti so Matevža Škufca prevzele ekspresivne prvine, izražene s poudarjeno linijo, pa tudi z osebno izbrano barvno interpretacijo. Zapisi so nastajali iz Matevževe nuje po izpovedovanju, brez zadržkov in cenzure, z željo po vzpostavitvi najbolj osebnega, prvinskega in izpovednega. Njegova motivna zaupnica je bila figura, v ekspresivni maniri pa je obravnaval tudi krajino. Želja, da bi svoj talent razvijal, ga je pripeljala v Sovretovo likovno šolo, kjer je pridobil pomembno slikarsko izobrazbo. V tem času je avtor ustvaril predvsem niz tihožitnih motivov, zaznamovanih z izrazitim študijskim pristopom. Soočanja z insceniranimi predmeti »nature morte« zanj niso bila le srečanja z vsebinskim izzivom, temveč z oblikami, prostori, barvami, kompozicijami in svetlobami, skratka s kompleksnim likovnim obravnavanjem in z neobhodno potrebnimi likovnimi zakoni. Na tovrstni motivih je Matevž Škufca pilil likovne temelje, ostril osebno senzibiliteto in uresničeval željo po njemu lastni izraznosti. Tihožitni motivi izpričujejo avtorjevo raziskovanje forme akterjev dogajanja, od verističnega, objektivnega posnemanja realnih danosti pa do različnih stopenj stilizacije. Tovrstna dela pa kažejo tudi na žlahtno, harmonično uigrano barvno paleto, ki učinkuje umirjeno in hkrati razigrano v prefinjenih tonskih stopnjevanjih in občutenih izpeljavah različnih nians. Barva je njegov oblikotvorni in razpoloženjski dejavnik, uporablja jo za tonsko modeliranje ali pa za vzpostavljanje barvne perspektive in za poudarjanje svetlobnih učinkov. Čeprav so akterji dogajanja nosilci pripovedi, se zgodba odvija v nenehni interakciji z ozadjem, iz katerega v prostor slike »vstopajo« steklenice, vaze in drugo posodje, pa tudi voluminozne upodobitve sadja. V tovrsten sklop spadajo še vaze s cvetjem, ki razkrivajo ekspresivne prijeme, predvsem v potezi. Matevž Škufca je povsem osvojil barvo, njene prvine in zakonitosti, njeno reagiranje in izraznost, ki jo poseduje, in kot tako jo je povsem posvojil ter ji omogočil polnomočni nastop v slogovno in motivno raznolikih pristopih njegovega opusa. Zavedajoč se pomena svetlobe, ki daje živost in pristnost vsaki likovni kompoziciji, se je pogosto odločal za slikanje en-plein-air, torej neposredno po naravi. Tako je ujel zgovornost atmosfere in čar njenega trenutka, ki ga je reflektiral skozi kolorit, predvsem pa ga je pričaral skozi hipna svetlobna stanja. Ta so (p)ostala vse bolj dominantno slikarjevo zanimanje in slogovni pristop obravnavanja izbrane tematike se je vse bolj izrazito prevesil v impresionistično smer. V njej ga spoznavamo kot avtorja, ki zna prepričljivo izpovedati razpoloženja, doživeta v naravi, kot dobrega opazovalca, ki sledi specifičnim danostim posameznih miljejev in subtilnim spremembam ter sposobnega interpreta, ki zna vse to prenesti v likovno trajanje. Matevž Škufca se je posvetil pastozni modelaciji oz. materialno bogatemu nizanju posameznih barvnih vrednosti na slikovno polje. Tako je ustvaril nemirno povrhnjico drobnega poteznega sistema, kjer se žareča svetloba manifestira skozi tonsko razgibano in niansno bogato barvno skalo. Posamezni barvni nanosi pa se osmišljajo šele v medsebojnem součinkovanju, prinašajoč živo, migotajočo podobotvornost. Barvni vtisi preplavljajo široko odprte, panoramske poglede, iluzivno poglobljene in kompozicijsko uravnotežene. S tem je dosežena harmonija celote in njen blagodejni ter hkrati živ učinek, ki ga premore narava sama. Raziskovanje slogovno širokega likovnega diapazona in temeljnih likovnih izrazil Matevžu Škufcu ostajajo trdna podstat za nadaljnje snovanje, ki si bo lahko še naprej suvereno utiralo pot po eni izmed izbranih interpretativnih smeri. Če človek pozna in obvlada likovno izrazoslovje, če ga zna pravilno uporabljati v likovni sintaksi, če ima bogat svet idej in ostaja »otroško« radoveden, potem je na dobri poti v svet likovne umetnosti, ki je prostran, enigmatičen in zahteven v odkrivanju njegovih najbolj skrivnih in izrazno bogatih kotičkov.

Anamarija Stibilj Šajn

Življenjepis

Matevž Škufca, rojen leta 1961, je študiral na Pedagoški fakulteti na oddelku za likovno pedagogiko v Ljubljani. Slikarsko znanje je dopolnjeval pri akad. slikarju Savu Sovretu, kasneje pa nadaljeval s samostojnim slikarskim raziskovanjem. Od leta 1988 je pripravil 7 samostojnih razstav in sodeloval na preko 60 skupinskih razstavah, ex temporih in kolonijah. Za svoja dela je prejel več nagrad in priznanj.

Matevž Škufca
Pavšičeva 28
1370 Logatec
T: 01/ 7542 312
G: 040 460 587
E: matevz.skufca@gmail.com