Razstava Šmarna gora iz zbirke razglednic Marka Korenčana
Šmarna gora, Zbirka razglednic Marka Korenčana
Že daljnega leta 1869 je dunajska pošta izdala prvo dopisnico, predhodnico razglednic, ki so se najprej razvile v Nemčiji (1873) kot kartice z razgledom. Poleg znamke, prostora za naslov in upodobitve je bil del dopisnice namenjen kratkemu sporočilu za naslovnika. V začetku ta javna oblika sporočanja med ljudmi ni bila sprejeta, a prav kmalu se je, tudi zaradi razvoja turizma, razmahnila po vsej Evropi. Upodobitve na razglednicah so različne: kraji, vedute, voščila, portreti, ljubezenski motivi, umetniške podobe, propagandne, humoristične, priložnostne razglednice …
Kmalu so se pojavili številni zbiralci razglednic, tako da so na Dunaju ustanovili njihovo mednarodno združenje že leta 1898. Tudi na Slovenskem jih je veliko in med vidnejšimi je Marko Korenčan, zunanji sodelavec Mestnega muzeja Mengeš. Našemu muzeju je pred leti, poleg številnih muzejskih predmetov in knjig, podaril svojo zbirko mengeških razglednic. Zdaj jo stalno dopolnjujemo.
Šmarnogorske razglednice so zelo zanimiv, kakovosten in zgovoren dokument o tesni povezanosti ljudi s to veličastno goro z dvema vrhovoma: Grmado, visoko 676 m, in Goro ali Šmarno goro, visoko 669 m. Stoji kot eden od mogočnih obsavskih svetilnikov, ki vodi romarje, raziskovalce, turiste, pohodnike in športnike skozi slovensko krajino v njeno središče, hkrati pa jih vabi, da se duhovno okrepčajo z vzponom in v mogočnem Marijinem svetišču na gori za utrdbo protiturškega tabora ali da raziščejo še ne docela raziskana bogastva v njenih nedrih ali pa alpsko in sredozemsko rastlinje, živali, prastare poselitve odločnih stražarjev, tisočletja bedečih nad dolino in savskimi prehodi.
Šmarna gora je bila, kakor kaže, posvečena gora od prazgodovine do današnjega dne.
V času, ko nas pospešeno razprodajajo tujcem, ki nas kljub številnim poskusom v preteklosti niso ne s silo ne s prevaro ugonobili, je protiturška utrdba na gori živ simbol odpora do tujčeve arogance. Pomembna so tudi strma skalnata ostenja Grmade — učilnica številnih slovenskih gornikov in alpinistov.
Prijazna gostilna v stari mežnariji dobro poskrbi za romarje in izletnike, ki se kar ob mizah lahko naslajajo nad prelepimi razgledi in se pridružujejo zvonjenju na zvon, tam blizu pod vrhom, kjer številni pozvanjajo s svojimi skritimi željami v neumrljivo upanje. Mengšani so na ta sveti kraj nekdaj romali na dan sv. Ahaca 22. junija. Že letos je priložnost, da to prastaro pobožnost obnovimo.
Vse res dobre želje so uslišane!
Oj, Šmarna gora, slovenska božja pot.
Janez Škrlep
Bibliografija Marka Korenčana
1975 Ljubljana, Filozofska fakulteta. Razstava razglednic Ljubljane.
1980 Ljubljana, Vodnikova domačija. Razstava razglednic Občine Šiška, skupinska razstava.
1983 Ljubljana, Cankarjev dom. Planinska razstava ob 90-letnici Slovenskega planinskega društva, skupinska razstava.
1989 Ljubljana, Galerija Lek. Otroci na starih razglednicah.
1990 Mengeš, jedilnica tovarne Lek. Razstava o Mengšu in novoletne voščilnice.
1991 Šmarna gora, Galerija protiturški tabor. Razstava šmarnogorskih in velikonočnih čestitk, skupinska razstava.
1992 Medvode. Razstava razglednic Občine Medvode, skupinska razstava.
1992 Sora, župnišče. Razstava o Sori in krajih ob Sorškem polju, skupinska razstava.
1992 Mengeš, Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš, Kulturni dom. Razstava o nekdanjem Mengšu in Mengšanih.
1993 Domžale, Knjižnica Domžale. Razstava razglednic krajev bivše Občine Domžale, skupinska razstava,
1993 Kamniška Bistrica, gostilna Pri Juriju. Razstava 100 let Slovenskega planinskega društva.
1993 Ljubljana, samozaložba, album razglednic. Oj, Triglav, moj dom, ob 100-letnici Slovenskega planinskega društva.
1993 Mengeš, Galerija mežnarija. Razstava božičnih in novoletnih čestitk.
1993 do 1997 Mengeš. Sodelovanje s časopisom Mengšan z zbirko razglednic za njegove naslovnice.
1994 Tacen, prostori krajevne skupnosti. Razstava razglednic Šmarne gore in okolice, skupinska razstava.
1994 Ljubljana Šentvid, Škofovi zavodi. Razstava planinskih razglednic s slovenskega etničnega območja.
1994 Kamnik, Galerija Veronika. Razstava Gasparijevih voščilnic.
1995 Šmarna gora, Galerija protiturški tabor. Planinska razstava in razstava velikonočnih razglednic.
1995 Kamnik, Galerija Veronika. Razstava razglednic o Kamniku.
1997 Grosuplje, Knjižnica Grosuplje. Razglednice nekdanje Občine Grosuplje.
2004 Ljubljana, Etnografski muzej. Slovenski etnos, skupinska razstava.
Naslov: Marko Korenčan, Luize Pesjakove 15, 1000 Ljubljana
Odprtje razstave je bilo v četrtek, 14. maja 2009, ob 20. uri v Galeriji mežnariji na Trdinovem trgu 11 v Mengšu.
Razstavo si bo mogoče ogledati do četrtka, 28. maja, vsak dan med 17. in 19. uro. Ob nedeljah in ponedeljkih je razstava zaprta.