Likovno delavnica Izdelovanje gnezdilnic je bila v soboto 24. januarja 2009 ob 9.30 v društvenih prostorih na Slovenski cesti 30 v Mengšu. Delavnico je vodila Urša Koce.

Fast Tube by Casper

Komentar voditeljice delavnice Urše Koce

Ptice so Zemljo poselile že davno pred prihodom človeka. Nenehno spreminjajoče se okolje je v milijonih let pripomoglo k temu, da so se razvile številne ptičje vrste, s katerimi si danes delimo prostor in druge življenjske dobrine.

Nam, mestnim in primestnim ljudem, so prav gotovo najbolj poznane tiste ptice, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju: na vrtu, v parkih in na ulicah. Ob priložnostih, ko jo popihamo iz mestnega vrveža, seznam dopolnijo najpogostejše gozdne, podeželske, vodne, gorske ptice.

Morda pa si želimo še več pristnega stika z divjimi živimi bitji v svoji neposredni okolici? Številni ljubitelji ptic si svoje življenjsko okolje, zlasti vrtove, uredijo tako, da vanj privabijo prostoživeče ptice, ki jim prinašajo veselje in nova spoznanja o njihovem življenju in vpetosti v naravo. Eden od korakov k pticam prijaznemu vrtu je nameščanje gnezdilnic.

Gnezdilnice nadomeščajo naravna dupla ali druge oblike ptičjih gnezdišč, na primer gnezdilne niše na stavbah. Drevesna dupla v naravi so vse bolj redka. Debela, napol trhla drevesa, v katere detli in žolne vsako leto na sveže stešejo svoje gnezdilne kamrice, v sodobnem gozdu ali sadovnjaku žal največkrat nimajo kaj iskati. Tako primanjkuje naravnih gnezdišč tudi za tiste ptice duplarice, ki si same ne tešejo dupel in naselijo zapuščeno duplo tesarskega mojstra. To so različne vrste sinic, brglez, poljski vrabec, škorec, vijeglavka, smrdokavra, belovrati muhar, pogorelček, nekatere sove … Nekatere med njimi so zaradi preveč intenzivnega spreminjanja njihovega življenjskega prostora s strani človeka postale zelo ogrožene. Podobno se godi pticam, ki so svoj nemalokrat nadomestni življenjski prostor našle na ali v stavbah človeških naselbin, sedaj pa so od tam pregnane. Sodobna gradnja in prenova stavb potreb pernatih sostanovalcev najpogosteje namreč ne upošteva.

Pomanjkanje naravnih dupel in gnezdilnih niš lahko za nekatere ptice nadomestimo z nameščanjem gnezdilnic tudi v svojem vrtu in na svoji hiši oz. pripadajočih objektih. Najpogosteje nameščamo klasične gnezdilnice z okroglo vhodno odprtinico primerne velikosti ter t.i. gnezdilne niše, ki imajo namesto okrogle odprtinice odprto vso zgornjo polovico prednje stranice. To so gnezdilnice, ki ustrezajo različnim vrstam malih ptic pevk.

Ptice jih bodo z veseljem naselile in v njih uspešno vzredile svoj zarod, v kolikor bo izpolnjenih nekaj osnovnih pogojev:

• Gnezdilnica mora biti nameščena dovolj visoko (3 – 5 m) in pritrjena čvrsto. Tako je varna pred plenilci, med katerimi je številka ena gotovo domača mačka, ter pred tem, da bi se snela z nosilca (drevesa, stene, nadstreška) in v pogubo odnesla ptičji zarod. Najboljše mesto je trdno drevesno deblo ali lesen nosilec pod napuščem.
• Biti mora prezračena. Odprtinica pri klasični gnezdilnici, skozi katero vstopa in izstopa ptica, ne zadostuje, saj ne omogoča kroženja zraka. Za to poskrbita nekaj milimetrski reži med streho in sprednjo ter zadnjo stranico.
• Ne sme biti nameščena tako, da je ves dan izpostavljena žgočemu soncu, saj se v takšni gnezdilnici mladiči lahko preveč pregrevajo.
• V času gnezdenja gnezdilnice ne odpiramo in ptic ne vznemirjamo. Če želimo zarod pokazati otrokom z izobraževalnim namenom, to storimo izjemoma in sicer v času, ko so mladiči stari vsaj teden dni (zapišemo si dan, ko sta jim starša pričela prinašati hrano). Otroke poučimo o ranljivosti zaroda.
• Vsako leto jo po končani gnezditvi, najbolje jeseni, očistimo, da se v njej ne zaredijo zajedavci. Tako bo imel ptičji par v prihodnjem letu večjo možnost, da uspešno vzredi zarod. Pri čiščenju seveda ne uporabljamo čistil. Zadostuje, da odstranimo star gnezdni material in notranjost očistimo s krpo ali sesalcem. Morda bo zadostovala že kar sapa iz močnejših pljuč!
• Poleg naštetega poskrbimo tudi za to, da z namestitvijo gnezdilnice ne poškodujemo rastočega drevesa (vsakih nekaj let razrahljamo objemno žico).

Ne zadostuje pa zgolj pravilno nameščena gnezdilnica, saj ptice poleg gnezdišča potrebujejo tudi dovolj hrane! Na vrtovih, ki so po današnjih merilih zgledno urejeni, je skoraj zagotovo ne bodo našle dovolj. Preveč skrben gospodar, ki ne dopušča, da bi šla narava vsaj malo svojo pot tudi na njegovem vrtu, bo ptice težko privabil h gnezdenju vanj. Predstavljajte si, da vam zgradijo čudovito hišo – sredi Sahare, brez možnosti oskrbe s hrano in vodo. Tudi če bi imela klimatsko napravo, je gotovo ne bi sprejeli niti zastonj. Naši vrtovi so lahko prave zelene puščave, če za svojo zelenico skrbimo s herbicidi, umetnimi gnojili in večkrat letno košnjo do zadnje travne bilke. Tudi intenzivna vzgoja nizkodebelnega sadnega drevja, na katerem se z vse mogočimi kemičnimi sredstvi borimo proti tekmecem, ki objedajo liste in plodove, ne bo prinesla nič dobrega. Nenazadnje kaže razmisliti tudi o tem, kako užitno je takšno sadje za nas same.

Nasprotno bodo ptice naselile vrtove, v katerih bo zelenica rasla nekoliko po svoje vsaj v metrskem pasu ob živi meji. Zelišč med travinjem se ne bomo ustrašili in jih bomo pozdravili kot okrasne in koristne rastline, med katerimi bodo ptice našle marsikakšen zalogaj hrane za svoje mladiče. Namesto drevesa, ki daje debele, a s kemikalijami natrte plodove, bo v pticam prijaznem vrtu stalo sadno visokodebelno drevo stare odporne sorte, ki ne potrebuje škropljenja. Nanj lahko namestimo gnezdilnico, sčasoma pa se bo v deblu morda pojavilo celo naravno duplo. Če v vrtu najdemo še kak prostor za plodonosno grmovnico, kot je na primer dobrovita, brogovita, češmin, šipek, bezeg, dren ali trdoleska, se pogostih ptičjih obiskov lahko nadejamo tudi pozimi.

In ne skrbite – če boste vi prijazni do ptic, bodo tudi one do vas. V takšnem »bio« vrtu bodo na povsem sprejemljiv način pokončale veliko živalic, ki jih običajno prepoznamo zgolj kot škodljivce, da si ne bodo odvzele prevelikega deleža od naših pridelkov. Nekaj pa jim lahko tudi prepustimo, glede na to, da so še kako pomembne za naravne procese, zaradi katerih na zemlji sploh lahko živimo tudi mi.

Načrte za izdelavo gnezdilnic in še mnogo drugih koristnih nasvetov ter informacij o pticah, ki zasedajo gnezdilnice, najdete na spletni strani www.gnezdilnice.si.