Franc Jelovšek

Kot sin organista in mežnarja se je rodil 4. oktobra 1700 v Mengšu. Prvi slikarski pouk je najbrž dobil pri slikarju Janezu Mihaelu Rainbaldu v Ljubljani. Za njegov nadaljnji slikarski razvoj je bilo gotovo odločilno srečanje z znanim italijanskim iluzionističnim slikarjem Quaglijem, ki je v letih 1721 do 1723 poslikaval ljubljansko stolnico. Ko se je Jelovšek leta 1723 poročil, mu je bil poleg Janeza Pečnika za poročno pričo tudi slikar Rainbald. V letu 1729 se je Jelovšek preselil v Ljubljano in že naslednje leto postal ljubljanski meščan. V Ljubljani v Rožni dolini si je v letih 1740 in 1756 kupil dve hiši, kar kaže, da je bil premožen. Tam se je spoznal z velikim baročnim slikarjem Valentinom Mencingerjem, kiprajem Lehrom in arhitektom Gregorjem Mačkom. Jelovšek je umrl 31. maja 1764 v Ljubljani.

Na mladega Jelovška so najbrž vplivale prav Quaglijeve freske v ljubljanski stolnici, ki jih je morda celo pomagal slikati. Po tem se je posebej posvetil slikanju fresk.

V začetnem obdobju se je naslanjal še na starejšo domačo baročno tradicijo. V letu 1725 je naslikal freske v gradu Zalog pri Moravčah, nato je poslikal kapelico sv. Janeza Nepomuka v gradu Tustanj. Iz leta 1730 je ohranjena njegova že bolj kakovostno slikana oltarna arhitektura v cerkvi na Žalah v Kamniku. Jelovškov napredek se kaže n naslednjih njegovih slikarskih delih. V letih 1731 do 1734 je s freskami obogatil cerkev sv. Petra v Ljubljani, v letu 1734 pa je poslikal tudi Codelijevo kapelo in naslikal freske pri Vitezu v Ljubljani. Iz leta 1735 so freske na Žalostni gori pri Mokronogu.

Še večji napredek je pokazal v svojih poznejših slikarskih delih. Uveljavil je večjo barvno živahnost, višek pa je doseglo naturalistično slikanje. Župno cerkev v Kamniku je poslikal v letih 1734 in 1735. Leta 1736 je poslikal župno cerkev v Lescah, leta 1737 pa veliki oltar v Nevljah in s fresko obogatil vhod v samostan v Kostanjevici na Krki.

Freske v kapelah diskalceatske cerkve bosonogih avguštincev v Ljubljani, Jelovšek jih je naslikal v letih 1739 in 1742, in oltarna arhitektura v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu iz leta 1740 se niso ohranile. V letu 1742 je poslikal cerkev v Štepanji vasi pri Ljubljani. Svoj naturalistični slog je posebej uveljavil na freskah v gradu Jablje leta 1745. Med njegova najbolj kakovostna dela sodijo pred desetletji odkrite freske v kapeli sv. Antona v cerkvi sv. Rozalije pri Št. Juriju, ki jih je naslikal v letu 1746. Na freskah v skaručenski cerkvi iz leta 1748 je naslikal tudi avtoportret. V župnijski cerkvi v Šenčurju pri Kranju je na freskah zaključil kompozicijo z angelskim orkestrom. Iz leta 1753 so freske v cerkvi na Sladki gori na Štajerskem, ki so višek Jelovškovega ustvarjanja. V tem času je obogatil tudi škofijski dvorec v Goričanah, kapelo sv. Peregrina in cerkev Matere božje na Brdu. Njegove so najbrž tudi freske v kapelici Žalostne Matere božje ob poti z Brda proti Lukovici iz leta 1755. Jelovškove freske v Nazarjih pri Gornjem Gradu se niso ohranile.

V letih 1759 do 1761 je ustvaril zadnje veliko delo – freske v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, kjer je naslikal tudi avtoportret. Njegovi so najbrž tudi oltarji. Freske v grobeljskem gradu in kapelici sv. Notburge so po drugi svetovni vojni propadle.

Skromnejša je Jelovškova zakladnica del v oljni tehniki. V cerkvi na Grabnu v Tuhinjski dolini sta sliki sv Franmčiška Ksaverija in Joba iz leta 1724. Posebej znana je njegova oltarna slika Svete Družine (hrani jo Narodna galerija v Ljubljani) in slika Vstalega Kristusa z Magdaleno za cerkev sv. Petra v Ljubljani. Za komendsko cerkev je naslikal Kristusa in sv. Janeza Evangelista, za cerkev sv. Martina pri Žalni sv. Ano in sliko za glavni oltar v Grobljah. Za cerkev v Trzinu je leta 1724 z oljnimi barvami na smrekove deske naslikal tri antependije.

Iz leta 1757 je ohranjena skica za veliki oltar in prižnico v komendski cerkvi, ki ju je izdelal kipar Andrej Gabrič.

V grafični umetnosti sta posebej znani bakrorezna diploma Tretjega reda za frančiškane v Ljubljani in list s sv. Avguštinom.

Jelovšek je najbolj uspešni baročni slikar na Slovenskem.

Franc Jelovšek – Cerkev sv. Jurija v Šenčurju, fototečna monografija restavriranega oltarja 2022

Franc Jelovšek – Grad Jablje fototečna monografija 1.del
(za tiskano različico pišite na peter@primer.si)

Franc Jelovšek – Cerkev sv. Štefana, Vipava
(za vrhunsko kvaliteto Fototečne monografije Franc Jelovšek, Cerkev sv. Štefana, Vipava ali posamezne visokoresolucijske slike pišite na peter@primer.si)

Franc Jelovšek – Skaručna, fototečna monografija 3. del (za tiskano obliko pišite na peter@primer.si)

Franc Jelovšek – Grajska kapela gradu Tuštanj, 4. del (za tiskano obliko pišite na peter@primer.si)

Franc Jelovšek – Nevlje, fototečna monografija 5.del (za tiskano obliko pišite na peter@primer.si)

Franc Jelovšek – Šenčur, fototečna monografija 6.del (za tiskano obliko pišite na peter@primer.si)

Franc Jelovšek – Cerkev sv. Rozalije v Zlatečah pri Šentjurju, fototečna monografija 7. del (za tiskano obliko pišite na peter@primer.si)